Slovenija

Tri ministrske roke v bencinskem žepu

žk
6. 1. 2016, 21.48
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Februarja bo vlada sprejela nov način določanja cen pogonskih goriv. Vprašanje je, kdo si lahko od tega največ obeta, velike apetite imajo namreč kar na treh ministrstvih, nas pa seveda zanima, koliko nas bo to stalo.

Profimedia
1 milijarda evrov se je prek trošarin za pogonska goriva stekla v državni proračun.

Februarja si lahko obetamo novo uredbo o določanju cen pogonskih goriv, saj zdajšnji poteče veljavnost. Pričakovanja javnosti so, da bomo končno dobili dokument, ki bo v določanje cen naftnih derivatov vnesel več stabilnosti. Danes glede na razmere na svetovnih trgih cene usklajujemo vsakih 14 dni, vlada pa ob tem pogosto zvišuje in znižuje trošarine ter s tem uravnava tok denarja v proračun.

Trgovci želijo več

Zaradi nizkih marž in omejene zgornje cene goriv že dolgo nergajo lastniki bencinskih servisov, ki si želijo, da bi jim vlada pri oblikovanju cen goriv dala proste roke. Ob tem zatrjujejo, da zaradi konkurence potrošniki izrazitega povišanja cen ne bi opazili, bi pa na različnih mestih za gorivoplačevali različne cene. Najvišje bi bile na avtocestah in v mestnih središčih, zunaj urbanih območij in ob državni meji pa malo nižje. S tako ureditvijo se strinja in jo zagovarja tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek.

Gradili bi tudi ceste

Svoje bi k ceni goriv rad dodal še minister za infrastrukturo, ki uvaja »bencinski cent« oziroma infrastrukturni prispevek v višini treh centov na liter goriva, ki naj bi iz naših denarnic v državni proračun romal že sredi letošnjega leta. Da bodo potrošniki naenkrat težko pogoltnili višje marže trgovcev in zagotavljanje denarja za drage državne infrastrukturne projekte, je jasno tudi ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču, ki je že izjavil, da če mora biti gorivo dražje, je bolje, da se polni proračun kot računi zasebnih podjetij.

Gospodarstveniki opozarjajo, da bi nekonkurenčne cene goriva zavrle gospodarsko rast.

Premajhni dobički?

Da bi se nizke marže poznale pri slabem poslovanju dveh podjetij, ki obvladujeta trg z gorivi v Sloveniji, ni videti. Tako Petrol kot OMV sta namreč leta 2014 zabeležila visoke dobičke. Petrol (na ravni celotne skupine) čez 70 milijonov evrov, OMV samo v Sloveniji 12 milijonov evrov. Tudi dejstvu, da ti dve podjetji obvladujeta kar 87 odstotkov maloprodajnega trga v Sloveniji in skoraj celotno veleprodajo, bi težko rekli zdrava konkurenca.

Tretji minister

Tretji minister, ki si veliko obeta od novega oblikovanja cen, je seveda finančni minister Dušan Mramor. Prek trošarin od goriv se v proračun nateče namreč kar debela milijarda evrov in še več. Če so cene goriv višje, je več tudi pobranega DDV. V tem letu naj bi se ga zgolj s prodajo goriv v državno blagajno nateklo okoli pol milijarde.

Vlada bo do konca tega meseca določila, kako se bodo po novem oblikovale cene goriv.

Višje cene

Če bodo vsi trije ministri pristavili svoj lonček, bi cene goriv lahko skokovito narasle. A preden se bodo odločili za korenit poseg, predstavniki vlade obljubljajo temeljito analizo trga in učinkov, ki bi jih spremembe prinesle. A če smo se česa že navadili, smo se na to, da vlada raziskave naroča takrat, ko potrebuje izgovor za poteze, ki ljudem niso všeč. Upajmo le, da bodo upoštevali, da so cene goriv trenutno na zgodovinsko nizki ravni, da smo še pred letom in pol za liter goriva že plačevali krepko čez 1,5 evra ter da so naše cene goriva v primerjavi z ostalimi državami EU že zdaj visoke.