Oblasti se tako po dobrem letu dni v primeru Sircev vračajo k sicer običajni praksi, da pri vsakem prosilcu za azil opravijo temeljito preverjanje in se z njim osebno temeljito pogovorijo, med drugim o tem, od kod prihaja, kako je prišel v Nemčijo in kašna je njegova izobrazba.
Gre sicer za korak, ki so ga na sestanku v začetku decembra sklenili notranji ministri Nemčije in zveznih dežel. Med razlogi zanj so ministri navedli tudi varnostne vidike, saj mnogi prosilci v upanju, da bi le dobili azil, navajajo napačne podatke in lažejo, da so Sirci. Še posebej po terorističnih napadih v Parizu so se v Nemčiji okrepile zahteve, da je treba temeljito preučiti identiteto vsakega, ki prosi za zaščito.
BAMF je sicer obravnavo prosilcev za azil iz Sirije in Iraka poenostavil konec leta 2014, iz Eritreje pa malo kasneje, ker se je njihovo število občutno povečalo. V praksi je to pomenilo, da so lahko prosilci pristojnim nemškim organom le še pisno navedli razloge za svoj beg, nakar je bila pot do statusa begunca zanje praktično na stežaj odprta. Po novem je sicer mogoče tudi, da ne prejmejo statusa begunca, ampak t. i. subsidiarno zaščito, ki jim prinaša manj pravic, med drugim glede združitve z družino.
V opozicijski Levici sicer kritizirajo potezo nemških oblasti in opozarjajo, da bo individualna obravnava vseh prosilcev podaljšala obravnavo prošenj za azil, ki je sicer že sedaj predolga. Uradnikom naj bi se nabralo že kar 360.000 prošenj, ki jih nimajo časa "počistiti", piše nemški Deutsche Welle.