"Po občutnem izboljšanju lani je Slovenija ohranila zadovoljivo stopnjo prilagajanja z oceno 4,7, precej nad povprečjem območja evra, ki je ocena 4," so zapisali raziskovalci organizacije Lisbon Council in nemške banke Berenberg glede ocene na področju napredka prilagajanja. Čeprav se je država izognila nadzoru trojke, se je vseeno podala na "impresivno pot prilagajanja in reform".
Nekoč počasno uvajanje sprememb se je tako občutno pohitrilo. "Vseeno pa stopnja ostaja precej pod tisto, ki smo jo v zadnjih letih videli pri državah pod nadzorom trojke," so izpostavili. "Medtem ko zunanje prilagajanje dobro napreduje, fiskalno prilagajanje zaostaja za tistim, kar potrebuje Slovenija, da bi svoj javnofinančni položaj spremenila v trajen," so opozorili.
Uvrstitev na deveto mesto pri oceni napredka prilagajanja za Slovenijo pomeni ponovitev rezultata iz leta 2014. Ocena ostaja nespremenjena glede na lani.
Pri splošnem zdravju gospodarstva pa je Slovenija glede na leto prej izgubila eno mesto. Ocena se je znižala s 6,2 na 6,1, povprečje za evrsko območje pa je 5,8.
Raziskovalci so izpostavili štiri glavne stebre splošnega zdravja: dolgoročni potencial rasti, konkurenčnost, fiskalno vzdržnost ter odpornost. Pri slednji so Slovenijo izpostavili kot četrto najbolj pripravljeno na morebitne prihodnje šoke (za Estonijo, Nemčijo in Švedsko).
Sicer splošne ugotovitve raziskave kažejo, da se reforme obrestujejo. "Grenko zdravilo je delovalo. Sistemska kriza območja z evrom je zgodovina," so zapisali.
Večina držav iz periferije žanje sadove svojih reformnih prizadevanj. Zahvaljujoč reformam trga dela in omejitev pri plačah se hitro znižuje brezposelnost.
V prihodnje bodo glavni izzivi politični in ne ekonomski, so zapisali. Že lani je Euro Plus Monitor opozoril, da bi odprava glavnih reform lahko odpravila večino doseženega napredka. "Grčija je žal v letu 2015 padla v to past in zdrsnila v globoko novo krizo, namesto da bi uživala sadove preteklih prizadevanj prilagajanja," so opozorili.
Na lestvici zdravja gospodarstva so najvišje Estonija, Nemčija in Luksemburg, najnižje pa Grčija, Ciper in Portugalska. Medtem pa pri napredku prilagajanja kraljujejo Irska, Grčija in Portugalska, na dnu pa so Švedska, Finska in Belgija.
Euro Plus Monitor je letos zajel 18 članic območja z evrom ter Poljsko, Švedsko in Veliko Britanijo. "Odkrili smo zelo neenakomeren vzorec z nadaljnjim napredkom v nekaterih državah, kot je Italija, stalno stopnjo prilagajanja za območje z evrom kot celoto in večjim padcem v Grčiji," navajajo.
Raziskava opaža popuščanje tempa reform v nekdaj kriznih evrskih državah. "Za večino je to znak uspeha. Če je fiskalna politika že na vzdržni poti, kratkoročno dodatno zategovanje pasu ni potrebno," so zapisali raziskovalci. Še posebej izpostavljajo Italijo, ki je z reformo trga dela državo postavila na pravo pot.
Kot glavno težavo pa izpostavljajo Francijo. "Francija je končno začela naslavljati nekatere resne strukturne težave. Če bo sledila resnejša reforma trga dela, morda čez nekaj let ne bo več bolnik Evrope," navajajo. "Žal pa je tukaj velik 'če'."
"Hitro in odločno" morata ukrepati tudi Belgija in Finska, ki jima sicer grozi "francoska bolezen". "Uspeh goji samozadovoljstvo," opozarjajo. Čeprav sta še vedno dobrega osnovnega zdravja, znake takega zadovoljstva kažeta Švedska in Nemčija. Če Švedska ne bo ukrepala, bi lahko v petih letih končala v krizi v finskem stilu.
