Vozniki v državni mošnjiček, namenjen krpanju naših cest, že prispevamo z letno dajatvijo za uporabo vozila v cestnem prometu (cestna taksa) in nakupom vinjete, z naslednjim letom pa naj bi bile naše denarnice še tanjše, saj naj bi zaživela ideja infrastrukturnega ministra Petra Gašperšiča. Pred dnevi je namreč namignil, da bo hkrati z nacionalnim programom predlagal uvedbo bencinskega oziroma infrastrukturnega centa, ki bi bila dodatna dajatev pri prodaji goriva.
O višini prispevka bo odločala vlada
Po zdajšnjem predlogu bi se na ta način v letu 2016 plačevalo tri cente, v letu 2017 šest centov, od leta 2018 naprej pa devet centov več za liter goriva. »Dejanska višina prispevka v posameznih letih bo odvisna od odločitve vlade Republike Slovenije, ki bo tudi uredila vse podrobnosti v zvezi z zaračunavanjem predlaganega prispevka,«so nam sporočili z ministrstva za infrastrukturo.
Vsekakor pa je dejstvo, da bi po tem predlogu vozniki v najboljšem primeru zaradi bencinskega centa plačevali 1,5 evra več za poln 50-litrski rezervoar goriva, v najslabšem primeru pa tudi 4,5 evra več. Glavni namen ministrove ideje naj bi bilo zagotoviti denar za krpanje in posodabljanje cestne infrastrukture, ki je, roko na srce, precej dotrajana. Po statistiki je namreč problematičnih kar 61 odstotkov slovenskih cest, slabo stanje na njih pa povzroči državi približno 100 milijonov evrov škode na leto.
Bomo njihovi rešitelji?
Državljani oziroma vozniki naj bi bili torej njihovi rešitelji, ko na voljo ni dovolj denarja. »S pomanjkanjem zadostnih finančnih sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje na področju prometne infrastrukture se srečujemo že kar nekaj let, kar se tudi negativno odraža na stanju železniške in cestne infrastrukture. V letošnjem letu smo imeli na voljo za investicije na področju cestne infrastrukture zgolj 43 milijonov evrov, pri čemer so v ta znesek vključena tudi sredstva iz evropskih skladov. V proračunu za leto 2016 je za investicije na področju cestne infrastrukture namenjenih sicer nekoliko več sredstev (79 milijonov), vendar še vedno občutno premalo,« so potarnali na infrastrukturnem ministrstvu.
Ocenjujejo, da bi za investicije in investicijsko vzdrževanje na področju državnih cest na letni ravni potrebovali 200 milijonov evrov, za področje železniške infrastrukture pa 150 milijonov evrov. Nov bencinskih cent naj bi po nekaterih izračunih državi letno prinesel kar okoli 200 milijonov evrov. Več kot milijarda evrov se je sicer že zbrala v državni proračun med letoma 1998 in 2008, ko smo imeli Slovenci tako imenovan bencinski tolar (enaka zadeva kot bencinski cent), s katerim smo pomagali vzdrževati in graditi avtoceste. In zdaj se stara zgodba ponavlja.
Plačali bomo več kot 1700 evrov
Vozniki za cestno takso, vinjeto in gorivo letno že tako odštejemo veliko, a za koliko bo pravzaprav naša denarnica tanjša na leto, ko bo veljal tudi nov bencinski cent? Podajmo primer in informativni izračun. Recimo, da imamo doma »povprečen« osebni avtomobil z 1,4-litrskim bencinskim motorjem in se vozimo tako po »navadnih« kot hitrih cestah in avtocestah. Za letno vinjeto bomo odšteli 110 evrov in za cestno takso 96 evrov. K temu prištejmo še strošek goriva in bencinski cent za prihodnje leto (3 cente več za liter goriva), če omenjeni avtomobil potroši šest litrov na sto kilometrov, točimo pa recimo 95-oktanski bencin.Predpostavka je, da povprečen slovenski voznik prevozi 20.000 kilometrov na leto.
Skupno bomo po novem za gorivo na leto plačali okrog 1500 evrov. Stric Skopušnik (beri: država) bo tako od vsakega voznika posebej v svojo mošnjo letno dobil 1706 evrov.