Slovenija

Zgodba o butalcih

Milka Krapež
8. 12. 2015, 20.03
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Na začetku lanskega leta je program otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana prevzel prof. dr. Tomislav Klokočovnik, sicer predstojnik kardiovaskularne kirurgije za odrasle. V tistem trenutku UKC Ljubljana v tem programu ni imel niti enega otroškega srčnega kirurga. Kljub temu je vodstvo zagotavljalo, da program odlično deluje in je varen.

sta
Dr. Tomislav Klokočovnik, predstojnik kardiovaskularne kirurgije za odrasle, ki je prevzel tudi program otroške srčne kirurgije, in dr. Igor Šehić.

Enako pripovedujejo tudi zdaj, ko "svojega" kirurga še vedno nimamo (in bi ga v tem času tudi težko dobili), imamo pa zato tri tujce, ki hodijo v Ljubljano operirat prav tako, kot je to počel dr. David Mishaly. S tem da sodobnejših operacijskih tehnik ne obvladajo. Mishaly je postal sporen kmalu po tem, ko je bilo objavljeno, koliko naj bi pri nas zaslužil. Vsota se je povzpela nekaj malega čez milijon evrov. V sedmih letih. Od te vsote je seveda naši državi plačal tudi davke. David Mishaly sodi med najuglednejše in najbolj usposobljene otroške srčne kirurge v svetovnem merilu. Mimogrede, prav te dni smo izvedeli, da tak strokovnjak v ZDA zasluži okrog 1,5 milijona dolarjev. Ne v sedmih, v enem letu!

Ne bomo ponavljali zgodbe o slovitem ugovoru vesti, ki so ga dober mesec pred imenovanjem Klokočovnika na mesto vodje programa otroške srčne kirurgije podpisali intenzivisti in dva kardiologa. Pač pa raje spet spomnimo, da je bil ta ugovor pravzaprav kršitev delovnih obveznosti ter tudi pravilnika medicinske etike in deontologije. Prav bi torej bilo, če bi strokovna organizacija, zdravniška zbornica, v delu, ki zadeva medicinsko etiko, ustrezno ukrepala. Enako velja za vodstvo UKC Ljubljana glede kršitev pogodb o zaposlitvi. Pa se to do danes še ni zgodilo, čeprav je slišati, da je v zadnjem času kar nekaj zaposlenih v UKC Ljubljana dobilo opomine pred odpovedjo delovnega razmerja (za čisto druge stvari, kar je posebna zgodba, o kateri bomo še poročali). Ko smo v UKC Ljubljana vprašali, komu in zakaj, smo dobili sledeč odgovor: "Izrek opomina v primeru kršitev delovnih obveznosti je bil sprožen v skladu z internimi pravili in akti Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana." Iz tega pa seveda ne moremo sklepati čisto nič, ne tega, kdo je dobil opomin, in tudi ne, zakaj. Le neuradno smo izvedeli, da ugovor vesti ni bil vzrok.

UKREPOV NI BILO

Klokočovnik kot vodja programa v omenjenem primeru ni ukrepal. Pa tudi strokovni direktor pediatrične klinike Rajko Kenda očitno ni naredil nič. Še najbolj se zdi možen scenarij, po katerem je vodstvu programa otroške srčne kirurgije ugovor vesti celo prav prišel, da bi se lažje znebili Mishalyja oziroma mu pogodbe ne bi podaljšali. Tako so se na široko odprla vrata eksperimentiranju za ceno življenj naših najmlajših. Kaj se je dogajalo na otroški srčni kirurgiji lani in letos, namreč ni pregledovala še nobena komisija. Imamo samo izjavo službe za stike z javnostjo v UKC Ljubljana, ki pravi takole: "Revizija programa za leti 2014 in 2015 kaže na izboljšanje vseh parametrov, ki jih je ocenjevala mednarodna komisija za obdobje 2007–2013, rezultati zdravljenja so mednarodno primerljivi, program pa je varen." Da ne bo pomote: dogajanja v letih 2014 in 2015 ni pregledovala mednarodna komisija, kakor bi morda iz napisanega lahko sklepali. Da je program dober in varen, menijo v UKC Ljubljana sami. Kaj pa na to pravijo starši? Na primer starši otroka, ki je umrl med kateterizacijo, in verjetno še kateri?

ODGOVORNOST KLOKOČOVNIKA IN KENDE

Dejstvo je, da sta za program otroške srčne kirurgije odgovorna tako Klokočovnik kot Kenda, ki sicer ves čas poudarja, da ta kirurgija ne sodi v okvir pediatrične klinike. Na to lahko zapišemo le, da je Slovenija glede tega svetovni fenomen, ker so sicer tesno povezane enote pri nas tako razdeljene. Seveda pa takšna organizacija med drugim zagotavlja dobro osnovo za prepire in slabe medosebne odnose, ki vladajo na teh oddelkih. Kar precej staršev nam je govorilo o tem. Skoraj vsi so poudarili, da gre zgolj za zdravnike, da se je z medicinskimi sestrami precej lažje pogovarjati. Klokočovnik je imel dve leti časa, da bi v programu spremenil še kaj drugega, ne pa samo iskal kirurge po tujini. Lahko spomnimo, prišel je dr. Igor Šehić, naredil nekaj operacij (ne najbolj uspešno), pa tudi odšel. Potem smo poslušali, da bodo prišli kirurgi iz Münchna, ki jih v Ljubljano nikoli ni bilo. Nakar naj bi prišli tisti iz Padove, ki jih prav tako ni bilo. Pa ne, da ne bi bili pripravljeni priti! Ravno obratno! Ko so zbrali vse potrebne dokumente za sodelovanje, se vodstvu programa v Ljubljani ni dalo niti odgovoriti na njihovo obvestilo, da lahko takoj začnejo. In pri vsem tem so bili pripravljeni prihajati v Ljubljano, izučiti naše kirurge, pa tudi sprejeti naše otroke na operacijo v Padovo. Kar zadeva oddaljenost, je Padova od vseh centrov še najbližje: samo 260 kilometrov!

Zdaj pač imamo, kar imamo! Ob tem pa kriminalisti preiskujejo Roberta Blumauerja, ki se je otroške srčne kirurgije učil ob Mishalyju. Odgovornih, ki so pripeljali v sedanji položaj, pa se ne loti nihče. Zgodba bi bila lahko še najbolj podobna pripovedki o Butalah in Butalcih, če ne bi bila tako smrtno resna in za otroke lahko celo usodna.

UKC Ljubljana o prihodnosti programa otroške srčne kirurgije: »Ko bodo scenariji pripravljeni, jih bomo predstavili v javnosti.“

PRIHODNOST PROGRAMA

V UKC Ljubljana smo vprašali tudi, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, kakšen naj bi bil ta program, če naj bi ga UKC Ljubljana še imel. Odgovor: "Pripravljamo različne scenarije, nekatere v sodelovanju s centri, s katerimi sodelujemo. Ko bodo scenariji pripravljeni, jih bomo predstavili v javnosti."