Vlada je v soboto na dopisni seji sprejela predlog novele zakona za uravnoteženje javnih financ, s katerim se bo 50-odstotna obdavčitev z dohodnino za tiste z najvišjimi plačami ohranila še do konca leta 2017, hkrati pa se bo zvišala zgornja meja drugega davčnega razreda.
Meja med drugim in tretjim davčnim razredom se bo z zdajšnjih 18.960 evrov premaknila na 20.400 evrov neto letne davčne osnove. Medtem ko zdaj v tretji davčni razred padejo tisti z 1,5-kratnikom povprečne plače, bo po novem ta meja pri 1,6-kratniku povprečne plače.
"Ciljali smo na tisti segment zavezancev, ki je bolj obremenjen kot v povprečju v EU oz. območju evra, torej na tisti segment, kjer smo nekonkurenčni," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil Mramor. V tem segmentu so strokovnjaki, ki največ prispevajo k produktivnosti podjetij, je dodal.
Tako kot v primeru podaljšanja četrtega dohodninskega razreda, ki velja pri neto letni davčni osnovi nad 70.907,20 evra, gre tudi v primeru premaknjene meje med drugim in tretjih razredom le za začasen ukrep. Oba ukrepa pomenita nevtralen učinek za javne finance, je povedal Mramor.
DZ naj bi novelo zakona sprejel še letos, da bodo lahko predlogi vlade začeli veljati s 1. januarjem 2016. Mramor je povedal, da si lahko zavezanci z 1,6-kratnikom povprečne plače obetajo 197 evrov prihranka pri dohodnini letno, pri zavezancih z dvakratnikom povprečne plače in več pa je letni prihranek ocenil na 202 evra.
