Na naše uredništvo se je obrnil Vladmir iz okolice Deskel. Opozoril nas je na rezultate raziskave, ki jo je naročil župan Kanala Andrej Maffi. V odvzetih vzorcih tal in zelenjave z dveh njiv v neposredni bližini obrata so preverjali koncentracijo cinka, kadmija, kroma, niklja, svinca, arzena in živega srebra. Naš sogovornik, gospod Vladimir, pravi, da ga pomirjujoče besede župana, ki jih je prebral v primorskem dnevniku, nekoliko čudijo, saj sam, kolikor za zdaj ve o izsledkih, v njih ne zazna nič tolažilnega.
Težko bom verjel
»Odkar je tu tovarna, dolina umira in z njo mi – ljudje. Smrt tu kosi mnogo prej kot drugod. Da ne omenjam, kakšna je tu obolevnost za rakom ali drugimi težjimi diagnozami. Posledice Salonita Anhovo na okolje in človeka so usodne, ne vem, kdo si še upa dvomiti o tem, analize, ki jih izvajajo skozi leta, pa ves čas kažejo, da vse škodljivo ne presega omejitev in ne predstavlja nevarnosti. Nikomur več, ki kaj meri, ne verjamem,« je oster gospod Vladimir.
Zato tudi sam sodeluje ter podpira delovanje Društva Eko Anhovo in dolina Soče, ki bdi nad delovanjem tovarne, saj po njihovem mnenju ta že desetletja hudo onesnažuje okolje, a tega nihče ne prizna. Ker si želijo živeti v boljših življenjskih razmerah, se bodo trudili, da to bitko dobijo. Če ne zase, za naslednje rodove.
Bralec Vladimir iz Deskel razmišlja o analizah
O vplivu tovarne na okolje in ljudi je bilo, odkar obstaja, narejenih veliko raziskav. Nekatere so bile javne, druge ne. Nikoli pa niso pokazale, da bi kadarkoli kakšna meritev šla čez dovoljene vrednosti. Če mene vprašate, je vse prikrojeno za javnost, na tak način, da ta da mir in na tiho umira. Društvo se mora temu upreti.
Skrb vzbujajoča dejstva
Člani društva Eko Anhovo, s katerimi govorimo, ker želimo izvedeti, kakšni so njihovi prvi odzivi na analize, povedo, da bo uradna predstavitev izsledkov v sredo in bodo takrat bolj zgovorni, da pa na podlagi dokumenta, ki vsebuje nekaj analiz, posredovala jim ga je občina, lahko rečejo, da poročilo dopušča veliko možnosti za interpretacijo, v smislu, da ga tolmačiš, kot želiš.
Njim se zdijo ugotovitve bolj skrb vzbujajoče, v nasprotju z županom, ki ga poročilo tolaži, saj analize med drugim opozarjajo, da sta se vsebnosti niklja in kadmija zelo približali opozorilnim vrednostim ali jih celo presegli, zaradi česar naj bi bila tla za vrtičkarstvo manj primerna. »Obstaja verjetnost škodljivih učinkov, sploh če se bo na takih tleh gojila zelenjava, ki nase rada 'vleče' težke kovine,« povedo v društvu Eko Anhovo. V poročilu, nadaljujejo, piše še, da bi bilo dobro, da se, kjer bodo ljudje vrtnarili, zamenja vsaj dvajset centimetrov zgornje plasti zemlje.
2 korenčka so analizirali in nekaj vzorcev tal, kar je premalo za oceno realnega stanja. Želijo si, da bi naslednjič vzeli več vzorcev ob njihovi prisotnosti.
Radi bi prisostvovali
Moti jih, da so bile raziskave opravljene na majhnem številu vzorcev; kot pravijo, so proučevali vsebnost škodljivega v dveh korenčkih in nekaj vzorcih zemlje, kar je absolutno premalo za realno oceno stanja.
Želijo si, da bi bili lahko prisotni pri jemanju vzorcev in nadaljnjem postopku ter da bi analizo opravljali širše, podrobno, kot na primer pred nekaj leti v Trbovljah, ko so imeli na voljo več vzorcev, vsaj trideset.
Za boljše življenje
Za dolino je v smislu boja za boljše življenje in sobivanje s Salonitom veliko naredil Bogomir Bavdaž, tudi aktualni predsednik Društva Eko Anhovo in dolina Soče. Bil je prvi borec za okolje tega dela države, ki mu je tovarna pustila neizbrisen pečat.
Bavdaž našteje samo nekaj šokantnih podatkov: »Življenjska doba v tem delu doline Soče je 65 let, kar je dvakrat manj kot v sosednjih občinah. Ljudje umirajo mladi, zbolevajo … Dejstva govorijo zase.«
Dejstva – bolezni, smrti in zelo prizadeta narava – govorijo, da so vplivi Salonita Anhovo na okolje usodni, raziskave pa to zanikajo.
Previsok davek
Bavdaž in člani menijo, da jih že predolgo zavajajo in da ne vedo več, komu naj verjamejo. Glede na dejstva in visok smrtni davek je nedopustno, da se nič ne premakne. »Niso nas obveščali o analizah, ki so jih opravljali; četudi so izsledke predstavili, jim nismo mogli verjeti. Grozno nam je.«
»Tudi če bi Salonit zaprli včeraj, bi si dolina težko opomogla. Tu je največ rakavih obolenj na prsih v Sloveniji. In kar premalokrat poudarimo: ta vpliv ni samo na tem območju, ampak se širi proti Novi Gorici in v druge smeri,« še opozorijo člani.
