»Serbus,« je bila prva beseda devetletnega Marca Martića Lorberja, ko smo s humanitarko Katarino Goričan Pokrivač na njeno željo stopili v dom Lorberjevih v Bohovi pri Mariboru, kjer živijo v najemniškem stanovanju, na vsega dobrih 20 kvadratnih metrih.
MALOMARNOST ZDRAVNIKOV
Mamica Rebeka Lorber poudarja, da ves čas razmišlja samo o Marcu in mu želi samo najboljše.
Mladi Marc ima cerebralno paralizo četrte stopnje, zaradi česar ne hodi, ima tudi težave z motoriko. Za gibanje uporablja voziček.»Sin je v trebuščku hipoton oziroma mlahav. Prvič je obsedel pri 3. letu, pri 4. pa splazil. Težave pripisujem malomarnosti zdravnikov, saj ob mojem pregledu v 21. tednu nosečnosti niso opravili pregleda plodovnice, da bi pravočasno odkrili gnojno vnetje placente, kar je pozneje botrovalo Marcovemu obolenju. Sicer pa je Marc umsko normalno razvit in obiskuje razred 3. a prilagojenega šolskega programa Osnovne šole Gustava Šiliha. V razredu je edini, ki je na vozičku,« pojasni mamica Rebeka Lorber in doda, da ves čas razmišlja samo o Marcu. »Od mamice, ki ima otroka s podobnim bolezenskim stanjem, sem izvedela za operacijo v tujini, s katero bi lahko Marc dobil priložnost, da naredi prve korake. Stane pa 3500 evrov. In dokler me ni obiskala Katarina ter mi 'vlila' upanja, o njej nisem upala niti razmišljati. Le sanjala sem,« prizna Lorberjeva in dodaja, da bi tovrstna operacija Marcu najbolj koristila zdaj, ko je še zelo mlad in njegov mišični tonus še ni toliko povečan.
DENARJA ZMANJKA
Petintridesetletna Rebeka ni zaposlena, opravlja 24-urno negovalno delo za svojega otroka, za katero dobiva nadomestilo za izgubljeni dohodek v višini 574 evrov. Za nego prejema še 200 evrov, poleg tega pa 97 evrov otroškega dodatka. »Denarja imamo približno za prve tri dneve v mesecu. Imam še stari kredit v višini sto evrov, ki ga bom na srečo odplačala januarja, pa tudi plačilne kartice imam običajno v višini za sto evrov, a so mi jo zaradi dvomesečnega negativnega stanja na banki blokirali. Tristo petdeset evrov plačujemo za najemnino, terapevtki Darji dajem mesečno 80 evrov,« mesečne stroške razkrije Lorberjeva in prizna, da brez partnerjeve pomoči ne bi šlo. Še vedno je težko, saj Marc, čeprav ne hodi, za boljšo oporo nosi ortopedske čevlje. Ti v Zagrebu stanejo 157 evrov, k sreči ji je lani polovico zneska sofinancirala država.
ŽELI SI KLARINET
Lorberjeva, ki je sicer vse življenje vajena živeti skromno in ji je težko prositi za pomoč, pove, da bodo Marcu nekoč, ko bo na voljo denar, kupili tako imenovani gokart, s katerim se bosta lahko skupaj odpeljala v naravo. Četudi bi jim že zdaj prišel prav, si ga ne morejo privoščiti, saj stane 1500 evrov. »Stanovanje imamo urejeno tako, da spimo skupaj na kavču, soba je pregrajena z omaro, da imamo ločeno jedilnico z manjšo kuhinjo. Kopalnica je v drugem prostoru,« opiše stanovanjske razmere. Vsako jutro vstaneta ob 7. uri, medtem ko ob vikendih Marc spi do 9. ure. »Ko ga oblečem, se odpraviva proti šoli. V šoli je do 13. oziroma 14. ure, potem pa ali obiščeva dedija ali greva domov, kjer naredi nalogo in povadi, kar je treba. Pozneje opraviva še določene terapije,« pravi mamica. Marc, ki po televiziji najraje gleda risanko Vlakec Tomaž, je živahen in nasmejan otrok. Vseeno ostaja skromen: »Za božič si najbolj želim klarinet, saj bobne že imam.«
Marcovo življenje lahko polepšate tudi bralci časopisa Svet24. Družini lahko pomagate prek Humanitarnega društva Križemrok z bančnim nakazilom (položnica) na transakcijski račun SI56 6100 0000 8119 441. Namen nakazila: Pomoč Marcu, koda namena: CHAR. Lahko pa tudi pokličete Katarino Goričan Pokrivač na 031 234 321 ali ji pišete na katarinagp@gmail.com.
