Ne veste, kaj sta burka in nikab? Kaj pa sta hidžab in čador? Preberite TUKAJ.
Razlog je po besedah prvaka SDS Janeza Janše varnostni in kulturni. Varnostni razlog je po Janševem mnenju sam po sebi razumljiv. "Kulturni razlog pa je v želji, da se v Sloveniji spoštujejo slovenske navade in slovenska tradicija ter da se ne spreminjajo," je pojasnil.
Poslanec SDS Vinko Gorenak je spomnil, da zakon ni posebnost na tem področju. Francija je nošenje burk v javnosti prepovedala že pred šestimi leti, evropsko sodišče za človekove pravice pa je presodilo, da nošenje burk ni človekova pravica. Takšno prepoved imata tudi Belgija in del Španije. Burka je muslimansko žensko oblačilo, ki pokriva telo od glave do tal. Odprtina na ravni oči omogoča ženski, da gleda, vendar hkrati njenega obraza ni mogoče prepoznati.
100 evrov kazni
SDS za kršenje zakona oz. nošenje burke v javnosti predvideva 100 evrov kazni, kar je primerljivo kazni za beračenje ali prenočevanje na javnem kraju. Gorenak je spomnil še na spoštovanje navad v arabskem svetu, denimo ob obisku mošeje. "Ko smo mi na njihovem območju, se moramo prilagajati in nobenega razloga ni, da ne bi enakega ravnanja zahtevali od njih, ko so v našem kulturnem okolju," je dejal.
Ukinitev denarne pomoči za azilante
Spremembe azilnega zakona pa po Janševih besedah spreminjajo trenutno precej "širokogrudno politiko" azila v Sloveniji. Cilj slednje po njegovih ocenah ne sme biti integracija, pač pa zgolj zagotovitev varnosti in preživetja v času, dokler traja nevarnost v domovini prosilca za azil. SDS želi, da se prosilce za azil dosledno preverja, tudi v smislu, da ne predstavljajo varnostnega tveganja.
Predlagajo, da letno kvoto oseb za priznanje statusa mednarodne zaščite določi DZ na predlog vlade. Tujec, ki želi vstopiti v Slovenijo, mora takoj podati namero in v treh dneh predložiti dokazila za priznanje statusa mednarodne zaščite, pristojni organ mora odločiti najpozneje v 30 dneh.
Ukinjajo vse denarne pomoči, vključno z žepnino, ki pa jih nadomestijo pravice do zagotavljanja namestitve in prehrane za dobo enega leta. Prosilcem želijo omogočiti vključevanje na trg dela. Status mednarodne zaščite bi se po dobi enega leta lahko s prošnjo podaljšal za naslednje leto, dokler so izpolnjeni pogoji za mednarodno zaščito, je predlog pojasnila poslanka SDS Anja Bah Žibert.
Če po petih letih pogoji za priznanje mednarodne zaščite še vedno obstajajo, se omogoči združitev družine, a mora prosilec predložiti dokaze, da imajo zagotovljeno prebivališče in vir preživljanja. Predlog zakona tudi določneje opredeljuje sankcije in odvzem statusa mednarodne zaščite.
