Gre za banke Banca delle Marche, Banca Popolare dell'Etruria e del Lazio, Cassa di Risparmio di Ferrara in Cassa di Risparmio della Provincia di Chieti, ki skupaj zaležejo za vsega en odstotek bančnega trga. Prav manjše banke - v Italiji je kar okoli 650 bank - so v zadnji krizi utrpele najhujše posledice, saj so bile zaradi majhnosti najbolj izpostavljene do pešajočega gospodarstva.
Italijanska vlada je v nedeljo z izrednim odlokom potrdila načrte centralne banke za reševanje omenjenih regionalnih bank v skladu z novimi evropskimi pravili za reševanje bank, katerih glavno načelo je, da bremena reševanja bančnih ustanov ne nosijo več davkoplačevalci, ampak banke same. Tako kot v Sloveniji bodo tudi v Italiji banke po novem vplačevale v sklad za reševanje bank.
Sredstva v višini 3,6 milijarde evrov bodo tako prišla iz tega sklada. Ker pa je sklad začel delovati šele minuli teden in se tako komaj začel polniti, bodo zdrave italijanske banke za reševanje omenjene četverice namenile tri letne prispevke naenkrat, pri tem pa jim bodo z 18-mesečnim premostitvenim posojilom pomagale tri največje bančne skupine Unicredit, Intesa Sanpaolo in UBI Banca, poročajo tuje tiskovne agencije.
Da bi bil prispevek iz sklada za reševanje čim manjši, bodo po načelu t. i. delitve bremen izgube utrpeli tudi obstoječi lastniki in imetniki podrejenih obveznic. So pa italijanske oblasti s potrditvijo reševalnih načrtov prehitele 1. januar 2016, ko se začnejo v okviru novih evropskih pravil izvajati ključne naloge, povezane s t. i. bail-in načelom. To načelo v reševanje bank vključuje med drugim tudi varčevalce, katerih depoziti presegajo 100.000 evrov.
Omenjene štiri banke so sicer majhne, a v Rimu so se bali, da bi vsakršno reševanje, ki bi vključevalo tudi varčevalce ali imetnike navadnih obveznic, lahko močno škodilo celotnemu bančnemu sistemu. Ta je morda še bolj kot drugje po celinski Evropi pri financiranju odvisen od depozitov prebivalstva in podjetij.
Načrt reševanja za bančno četverico vključuje tudi model slabe banke. Najprej bodo sicer vse premoženje in obveznosti bank z izjemo preostalega lastniškega kapitala in obveznosti iz podrejenih obveznic prenesli na t. i. premostitvene banke. Na ta način naj bi stabilizirali poslovanje teh bank, pozneje pa naj bi te na novo oblikovane zdrave banke prodali. Sklad za reševanje bank bo za dokapitalizacijo teh bank namenil okoli 1,8 milijarde evrov.
Slabe terjatve iz premostitvenih bank bodo prenesli na t. i. slabo banko. Sklad bo pokril izgube iz te operacije in tudi zagotovil jamstva ter kapital za finančno podporo tej operaciji.
Italija je sicer v zadnjih mesecih predlagala niz različnih ukrepov za reševanje štirih bank, a so jih v Bruslju zavrnili kot nedovoljeno državno pomoč. Tokrat so zanje prižgali zeleno luč.
