Slovenija, ki je izpolnila zastavljene cilje na srečanju in vzpodbudila razpravo o temah, ki so zanjo prednostne, je na srečanju pojasnila stanje glede izvrševanja sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić o poplačilu še nepoplačanih varčevalcev nekdanjih podružnic Ljubljanske banke v Sarajevu in Zagrebu, so sporočili z zunanjega ministrstva.
Ob tem je poudarila, da sodba predstavlja za države naslednice novo okoliščino, in jih pozvala k nadaljevanju omenjenih pogajanj po 7. členu priloge C sporazuma. Nepravično bi namreč bilo, da bi Slovenija prevzela nase nesorazmerno velik delež jamstev za stare devizne vloge.
Odgovor držav naslednic na ta poziv Slovenija pričakuje do 15. januarja 2016. Podporo sta mu sicer že izrazili Srbija in Makedonija, je povedala visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič, ki se je z delegacijo udeležila srečanja.
Na področju finančnih sredstev in obveznosti so visoki predstavniki dosegli soglasje o priporočilu, da pristojni odbor za prilogo C nadaljuje z obravnavo razdelitve dolgov nekdanje SFRJ.
Visoki predstavniki so sprejeli 12 priporočil vladam, na podlagi katerih se bo reševanje nekaterih odprtih vprašanj lahko nadaljevalo bolj učinkovito in hitreje, so sporočili z zunanjega ministrstva.
Visoka predstavnica za nasledstvo ocenjuje, da je bilo po šestih letih zastoja v pogajanjih srečanje koristno, saj so države naslednice pregledale stanje na posameznih področjih izvajanja sporazuma.
Glede na to, da sestanka visokih predstavnikov ni bilo od leta 2009, se je Polak Petričeva zavzela za njihova redna srečanja in dosledno izvrševanje sprejetih priporočil. Pozvala je države naslednice, da se vzdržijo blokiranja posameznih dogovorov zaradi svojih ozkih individualnih interesov. To se še posebej nanaša na pogajanja za prevzem jamstev za devizne hranilne vloge.