Tako je Cerar odgovoril na vprašanje, ali bi morala biti Slovenija zaskrbljena zaradi možnosti vračanja beguncev v države članice EU, skozi katere so ti vstopili v unijo, o čemer na podlagi t. i. dublinske uredbe razmišljata Nemčija in Avstrija.
Kot je še odgovoril, nas to niti ne skrbi, v vsakem primeru pa vlada na to vračanje nikakor ne bi pristala. "Popolnoma jasno je, da so vsi, ki so prišli v Slovenijo, prišli preko Hrvaške. In dejstvo, da smo mi opravljali registracijo, je bilo pogojeno z dobrim sodelovanjem z Avstrijo in našim odgovornim ravnanjem kot schengenske članice."
Spomnil je, da je Slovenija v okviru dogovora o prerazporeditvi beguncev med državami članicami EU prevzela določeno kvoto in bo te begunce sprejela, a na prisilno vračanje beguncev ne more pristati.
Premier je v izjavi za TV Slovenija z Malte, kjer se udeležuje vrha EU, še potrdil, da tudi Slovenija razmišlja o zaostritvi azilne zakonodaje. Nekatere spremembe zakona je vlada pripravila že pred časom, je povedal.
Kot je sicer opozoril, so standardi v slovenski azilni zakonodaji že sedaj nižji kot npr. v Nemčiji in na Švedskem, tako da smo že "blizu minimuma", kot ga določajo pravila EU. A vendarle vlada še vidi možnosti za strožji režim in "če bo treba, bomo te možnosti seveda uporabili in državnemu zboru predlagali spremembe zakona".
Glede današnjega srečanja s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem je Cerar povedal, da je na njem izrazil pričakovanje, da bo Hrvaška na svojih mejah ukrepala podobno, kot ukrepa Slovenija na meji s Hrvaško, saj mora tudi ona v skladu z zavezami iz Bruslja upočasnjevati migrantske tokove.
"To je bil dogovor in doslej se ga nobena država vzhodno oziroma južno od nas ni dovolj dobro držala. Zato je bil ta ukrep nekako potreben," je dejal glede odločitve slovenske vlade, da na meji s Hrvaško postavi žičnato ograjo.
Premier je v pogovoru z Milanovićem tudi ponovil, da tehnične ovire Slovenija postavlja na svoji strani meje ter z namenom krepiti nadzor na schengenski meji, ki pa bo še vedno prehodna in Slovenija bo še naprej sprejemala migrante. "Tako se mi zdijo kakršnekoli pretirane reakcije s strani Hrvaške na nek način nepotrebne," je dejal.
