V Sloveniji je v Register pridelovalcev grozdja in vina (RPGV) vpisanih dobrih 16 tisoč hektarjev vinogradov, čeprav je iz letalskih posnetkov razvidno, da imamo na ozemlju Republike Slovenije slabih 21.500 ha vinogradov. Pridelek se redno prijavlja le iz 13.400 hektarjev vinogradov. V RPGV je vpisanih 28 tisoč pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina. Za stekleničenje je registriranih skoraj 1800 pridelovalcev, od tega je 16 večjih, ki pridelajo več kot 500 tisoč litrov na leto. Letos so vinogradniki pridelali 85 milijonov litrov vina, kar je veliko bolje kot lansko leto, ki je bilo katastrofalno.
Vinska kultura
Letna poraba vina na prebivalca je ocenjena na okrog 40 litrov. Naša vinska kultura se v zadnjih letih postopoma zvišuje in po mnenju direktorja vinske družbe Dušana Brejca ne zaostaja za evropsko: »Če pogledamo glavne evropske prestolnice, kjer v tem času skoraj povsod vedo, da je mlado vino prišlo na police in v gostinske lokale, potem je nesmiselno trditi, da je vinska kultura v Sloveniji pomembno nižja, kot je to v tradicionalnih vinogradniških državah. To je nek škodljiv stereotip, ki ga kar naprej ponavljamo, vendar med nami in ostalimi evropskimi narodi ni tako velike razlike v smislu kulturnega uživanja vina.« Glavna razlika med Slovenci in drugimi evropskimi ljubitelji vina naj bi bila v tem, da drugod vino skoraj obvezno spremlja hrano, pri nas pa gre dobro po grlu tudi samo, če je le v dobri družbi.
Boljša kvaliteta
Ali je to znak nižje ali višje kulture, je tema za debato ob preizkušanju novega letnika. A tudi tisti, ki dvomijo o naši vinski kulturi, nam ne morejo oporekati mojstrstva pri pridelavi vin. Vedno več je vinogradnikov, ki jim je s svojimi vini uspelo navdušiti tako doma kot v tujini. »Po letu 2002 so tako rekoč vsi vinarji, še posebej pa nekoliko večje in največje kleti, dali v prvi plan kakovost, kar je za sabo potegnilo manjše hektarske donose. To je od vinarjev zahteval tudi sam prodajni trg, ki se v Sloveniji po naši oceni krči,« meni Dušan Brejc.
Slovenci za okoli 9 milijonov evrov vin tudi izvozimo. Glavni trgi so poleg držav nekdanje Jugoslavije še Francija, ZDA, Avstrija, Nemčija, vedno več vinarjev si odpira tudi vrata na Daljni vzhod. Kitajska je namreč vedno večji uvoznik naše žlahtne kapljice.
Podjetniki ali vinogradniki
Prodaja na neizprosnem globalnem trgu od malih vinogradnikov zahteva, da so tudi podjetniki. »Vinogradništvo je kot v glavnem vse panoge v kmetijstvu zelo zahtevno in za preživetje se moraš postaviti kot podjetnik. Imeti moraš dovolj veliko proizvodnjo, ki mora biti konkurenčna, prepoznavno kakovost, ki jo moraš ustrezno promovirati, in ne nazadnje tudi trg, ki je ravno dovolj velik in toliko razvejen, da ti ne more postaviti posebnih pogojev ali te nepošteno uničiti (izčrpati),« je za Svet24 povedal Robert Pungračič, vinogradnik iz Haloz.
Podobnega mnenja je Matjaž Lemut, lastnik posestva Tilia v Vipavski dolini, ki je s svojimi vini prisoten na številnih tujih trgih. »Naša blagovna znamka je bolj uspešna kot sama klet, za to, da bi ji lahko sledili, bi potrebovali investicijo,« razloži in doda, da v Sloveniji sploh ne vemo, kaj investiranje je. »Investicija je finančna injekcija, neobremenjeni kapital, ne pa kredit,« pojasni.
Združevanje
Nekateri manjši vinogradniki so našli rešitev v združitvi. Pet vinarjev iz vasi Vrhpolje na Vipavskem se je povezalo in se zdaj predstavljajo pod blagovno znamko Eno Vrhpolje. Razlog, da nastopajo skupaj, je, da si pod enotnim imenom pomagajo pri promociji in prodaji. Branko Tomažič, eden od priključenih partnerjev, je povedal, da so pozitivni učinki projekta že opazni. »Treba jih bo le še utrditi in nadgraditi,« pove.
A ne glede na to, ali so majhni ali veliki, primorski, dolenjski ali štajerski, vinogradniki bodo danes praznovali. Do Martina so kleti polnili, zdaj je čas, da se začne praznjenje.