Šefic je pojasnil, da je namestitev tehničnih ovir za zdaj predvidena za pol leta. Kje vse jih bodo namestili, ni želel razkriti.
Ponovil je, da so ovire na meji namenjene predvsem kanaliziranju migracijskega toka na ključne točke, na katerih lahko pristojni sprejemajo migrante ter tako preprečujejo njihovo morebitno razpršenost in prestopanje meje na območjih, ki za to niso primerna.
Pojasnil je, da so ukrepi, s katerimi so začeli zjutraj, v skladu z zakonom o nadzoru državne meje, ki določa, da se lahko uporabijo, če bi lahko bili ogroženi varnost ter javni red in mir. Kot je poudaril, si namreč ne moremo dovoliti nadaljnje razpršenosti migrantov po zeleni meji.
V zahodnem balkanskem migracijskem toku je ta čas položaj v mejah normalnega oziroma povprečnega stanja, dnevno število migrantov, ki prihajajo k nam, je okoli 8000. V naslednjih dneh pa je pričakovati nekoliko več migrantov, je pojasnil Šefic. Šefic je dodal, da so sicer tudi odhodi migrantov iz države v mejah običajnih. Zato po njegovih besedah lahko govorimo o normalnih razmerah, "čeprav gre za velike številke in ni situacija zaradi tega nič bolj enostavna".
Župani mirijo občane
Brežiški in razkriški župan, Ivan Molan in Stanko Ivanušič, ob postavljanju bodeče žice na meji s Hrvaško mirita občane.
"Tudi nam gre ograja na živce, toda razmere so na žalost take, da se na nek način moramo zavarovati in omogočiti normalno življenje prebivalcev ob meji. Res nam je žal, tudi sosedov, ampak morajo nas razumeti in si tudi sami na meji s Srbijo prizadevati za nekaj podobnega, da tudi k njim ne bi prihajal takšen nekontroliran val beguncev, saj bo to delovalo tudi preventivno," je na mejnem prehodu Gibina povedal Ivanušič.
Kot je pojasnil, je namen ograje - kot so ga obvestili najvišji predstavniki države, enako pa jo razume tudi sam - le usmerjanje beguncev z zelene meje na mejne prehode, saj se bojijo, da bi se ponovili dogodki iz 19. oktobra, ko je čez zeleno mejo na tem mestu nenapovedano prišlo okoli 400 beguncev.
"Če jih pride naenkrat dva tisoč ali več, ko bo zunaj minus deset stopinj - kam bodo šli? Po domovih, po hišah, po skednjih, nastale bodo neobvladljive razmere," se boji razkriški župan. Kot opozarja, bi lahko ob množičnem prihodu migrantov nastal neobvladljiv kaos.
Ograjo postavljajo le na najbolj kritičnih točkah
Ograjo postavljajo na slovenskem katastrskem ozemlju, kar sproti preverjajo, postavljena pa bo le na najbolj kritičnih točkah, kjer je prestop meje zunaj mejnega prehoda najlažji. Postavili je bodo toliko, kot bodo narekovale okoliščine. Za zdaj naj bi je bilo na vsaki strani mejnega prehoda za okoli 500 metrov, če bo val beguncev usmerjen drugam, pa se bo še razširila na druga mesta, še pravi Ivanušič.
Župani štirih obmejnih občin so se v torek sestali s predstavniki civilne zaščite in notranjega ministrstva in pretresli načrtovane ukrepe ob predvidenih novih prihodih beguncev.
Zaskrbljeni tudi v Brežicah
Zaradi postavljanja bodeče žice tudi prebivalci brežiške občine na župana naslavljajo številna vprašanja, saj jih zanima, kaj to pomeni za življenje v občini.
"Ukrep je začasne narave in namenjen usmerjanju beguncev na določene zbirne točke za kontroliran prehod preko meje. Postavljanje tehničnih ovir na zeleni meji na same aktivnosti in življenje v brežiški občini in v Dobovi nima posebnega vpliva, delovanje in poslovanje potekata nemoteno," je zatrdil župan Molan.
Pri Velikem Obrežu v bližini Dobove so sicer zjutraj začeli postavljati bodečo žico neposredno ob reki Sotli. Gre za območje, kjer so prejšnji mesec skupine beguncev sredi noči brodile skozi vodo.
DZ je sicer kmalu po začetku drugega begunskega vala sprejel dopolnitev zakona o obrambi, ki vojski dodeljuje dodatna pooblastila. Takrat so predstavniki Radia Študent v DZ vložili več kot 3000 podpisov državljanov za začetek zbiranja podpisov za zahtevo za razpis referenduma. Po sklepu DZ, da zavrne razpis referenduma, pa so se odločili za ustavno izpodbijanje tega sklepa.