Po izredno lepem poletju, nas zdaj razvaja še babje poletje. Tudi v novembru narava podira temperaturne rekorde; samo v Babnem Polju se je na primer v nedeljo temperatura v pičlih dveh urah in pol dvignila za kar 20 stopinj Celzija – z –2 na 18 stopinj. Kaj je razlog za nenavadno topel november, smo povprašali meteorologa Braneta Gregorčiča.
TOPLOTNI REKORDI
Tople novembrske dni smo seveda v preteklosti že imeli, zato tudi tokratni dnevi niso nobeno večje presenečenje. A kljub vsemu ne moremo prezreti dejstva, da so v zadnjih dneh padli temperaturni rekordi zadnjih 60 let. Te so v nedeljo izmerili v Ilirski Bistrici, Postojni, na Vojskem, v Murski Soboti, Ratečah in še nekaterih drugih krajih. Tudi včerajšnji ponedeljek je že dopoldne prinesel še nekaj novih rekordov, med drugim v Babnem Polju in v Iskrbi pri Kočevju.
SEGREVANJE OZRAČJA
Običajno smo ljudje veseli toplih dni, še posebej če nas ti razvajajo pozno v jesen. A naraščajoče temperature pričajo samo o dejstvih, da se z našo naravo nekaj dogaja in da topli dnevi dolgoročno gledano niso samo pozitivni. Gre namreč za segrevanje Zemljinega ozračja, ki nastaja zaradi onesnaženosti našega planeta. Novembrsko toplo vreme je Brane Gregorčič komentiral takole: »Precej gotovo lahko rečemo, da so temperature tako visoke tudi zaradi splošnega naraščanja temperatur v zadnjih nekaj desetletjih.«
PESTRA PALETA TEMPERATUR
Preverili smo novembrske temperature preteklih let in ugotovili nekaj odstopanj, a hkrati tudi, da je bilo vsaj eno leto do zdaj precej podobno letošnjim temperaturam. Povprečna novembrska temperatura od leta 1991 do 2010 je bila 6,1 stopinje Celzija. Enega najbolj mrzlih novembrov smo imeli leta 2001, ko je povprečje na termometru kazalo le 3,6 stopinje, leto kasneje pa je bilo toplo in smo se lahko razvajali pri povprečni temperaturi 9,3 stopinje Celzija.
KAJ SE DOGAJA NAD NAŠIMI GLAVAMI
Nam je pa legendarni vremenoslovec razložil tudi, kaj se v teh dneh dogaja nad našimi glavami in povzroča babje poletje: »V višjih zračnih plasteh je dotok toplejšega in suhega zraka subtropskega izvora iznad Srednje Evrope in Alp. Nastala je močna temperaturna inverzija. Razlika med jutranjimi temperaturami v goratem svetu in tistimi po nižinah tako kakšen dan celo presega 15 stopinj Celzija. Ker je zrak v višinah zelo suh, je tudi megla po nižinah zelo plitka in jezera hladnega zraka se tekom dopoldneva razkrojijo. Tako smo lahko izmerili zelo visoke temperature za mesec november ne le v hribovitem svetu, ampak tudi marsikje po nižinah.«
ZIME ŠE NE BO
Zanimalo pa nas je tudi, koliko časa bomo še lahko uživali v tem čudovitem jesenskem vremenu in ali je morda že na vidiku kakšna snežinka. »Temperature bodo postopno nižje že v drugi polovici tega tedna, a ne bo šlo za res občutno ohladitev. Zimskih razmer predvidoma še vsaj deset dni ne pričakujemo,« je za naš časopis napovedal Gregorčič.
STARE ŠEGE IN PREGOVORI
Smo se pa napovedi zime lotili kar sami, in sicer iz stare šege, ki zimo napoveduje kar iz prerezane pečke kakija. Ko to prerežemo, se nam lahko pokažejo tri slike – slika žlice, vilice ali noža. Če v semenu prepoznamo obliko žlice, pomeni, da bo v prihajajoči zimi zapadlo obliko snega in da bo zima meglena in deževna. Če se pokaže oblika vilic, pomeni, da bo zapadlo malo snega in da bo zima mila. Če pa vidimo obliko noža, pomeni, da bo zima ostra, z močnim vetrom in zmrzaljo. V našem poskusu se je pokazala žlica. Smo pa še pregledali nekaj starih pregovorov, ki zimo napovedujejo na podlagi vremena na martinovo, ki bo jutri. Glede na to, da je napovedano sonce, nas čaka huda zima.
