Zanimivosti

V središču zarote osovraženi papež

J.P.
6. 11. 2015, 17.24
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Bil je papež, kateremu zlasti Judje očitajo, da ni nikoli obsodil holokavsta, zaradi česar so ga nekateri celo označili za »Hitlerjevega papeža«. A povsem mogoče je, da se papežu Piju XII. s tem dela velika krivica.

Wikipedia
Papež Pij XII., rojen kot Eugenio Maria Giuseppe Giovanni Pacelli 2. marca 1876, umrl 9. oktobra 1958.

Zgodovinar Mark Riebling v svoji novi knjigi razkriva razlog za molk papeža Pija XII. Na ta način naj bi namreč skušal prikriti svoje sodelovanje z nemškim odporniškim gibanjem. V knjigi z naslovom Cerkev vohunov so objavljeni pogovori med Pijem in nemškimi častniki, razočaranimi nad svojim velikim vodjo, ki so si menda bolj kot karkoli drugega želeli najti pot iz vojne. Vendar pa spletke niso obrodile sadov, predvsem na račun živcev, neprepričljivih tujih sil in Hitlerjevega ostrega nosu za zasede – ob neki priložnosti je celo izjavil, da najverjetnejši zarotniki prihajajo iz katoliških vrst.

Šele z njegovim posredovanjem so se bili Britanci sploh pripravljeni pogovarjati z nemškim odporniškim gibanjem, katerega so prej imeli za izmišljotino.

Papeževa neopredeljenost naj bi tako služila kot krinka za podtalne dejavnosti. Med vojno naj bi nekemu francoskemu diplomatu papež dejal: »Veš, na čigavi strani sem. A tega ne smem razkriti.« Bil je v tesni navezi s Josefom Müllerjem, katerega je zasliševal sam Heinrich Himmler, vodja SS. Müller, po vojni eden vodilnih nemških politikov, je med vojno sveti sedež zalagal z informacijami o Hitlerju ter v Vatikan prenašal skrivna sporočila škofov, ki so bili pod budnim očesom nacistov, Pij XII. pa naj bi se pogajal z britansko vlado. Predvsem o pravičnem miru, ki bi si ga Nemčija zaslužila po Hitlerjevi smrti. Kot piše Riebling, je le papež lahko povezal notranje in zunanje Hitlerjeve sovražnike. Šele z njegovim posredovanjem so se bili Britanci sploh pripravljeni pogovarjati z nemškim odporniškim gibanjem, katerega so prej imeli za izmišljotino.

Zarotniki so se hoteli Adolfa Hitlerja znebiti že v začetku leta 1940, a jih je presenetil z odprtjem zahodne fronte. Bili so tudi drugi poskusi atentatov, a jih je Hitler izigral z rednim spreminjanjem svojega urnika. Notranji upor pa je spričo zmag v Belgiji, na Nizozemskem, na Norveškem in v Franciji sčasoma zamrl, saj so številni kritiki postali privrženci. Leta 1943 je Gestapo pri Müllerju odkril tajne dokumente in ga zaprl v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je dočakal konec vojne, s tem pa so v Vatikanu zamrli poskusi, da bi se odkrižali Hitlerja. Kljub temu pa je ostal središče diplomatskih aktivnosti.