Kot je povedala glavna urednica Bronislava Aubelj, ima dogovarjanje z Repetom o izdaji Kučanove biografije dolgo brado. Sega v zadnja leta minulega stoletja, v čas kmalu po tistem, ko je bila založba Modrijan ustanovljena.
Takrat se je predsedniku iztekal prvi mandat, in kot je Repe zapisal v uvodu, je delo, potem ko se je Kučan odločil za ponovno kandidiranje, za nekaj časa odložil. "Namere o dokončanju knjige o Kučanu ni opustil, kakor se na založbi nismo odpovedali načrtu, da jo izdamo. Repe se je po tistem, ko je rokopis prvič predstavil založbi, z njim intenzivno ukvarjal še tri leta, po njegovi oddaji sta urednici knjigi posvetili še skoraj dve leti, vseskozi ob tesnem sodelovanju z avtorjem," je pojasnila Aubljeva.
Na vprašanje, zakaj so se odločili za izdajo, pa je odvrnila, da Modrijan pač izdaja takšne knjige. "O 'vrednosti' knjige o burnem obdobju demokratizacije Slovenije in njene posocialistične preobrazbe ter o vlogi prvega demokratično izvoljenega predsednika v teh procesih pa najbrž ne kaže razpravljati, kakor tudi ne o tem, kakšni bodo odzivi. Najbrž zelo raznoliki, tako kot so raznolika očala, skozi katera gledamo ta svet," je še dodala.
Od otroštva do sedanjosti
Prva prava monografija o življenju in delu prvega demokratično izvoljenega predsednika bo tako izšla 13 let po izteku njegovega drugega predsedniškega mandata. Zajema obdobje od predsednikovega otroštva do danes.
Kot je zapisal Repe, je Kučan odraščal v narodnostno in versko večkulturnem okolju, osnovno vrednostno orientacijo je pridobil v protestantsko-komunistični družini in na prvo mesto je vedno postavljal delo.
Po prvih povojnih večstrankarskih volitvah, na katerih je bil v drugem krogu neposredno izvoljen za predsednika predsedstva, se je zanj začelo zapleteno obdobje kohabitacije z Demosovo oblastjo, vendar si je ustvaril "dovolj trdno pozicijo, da je lahko začel potrpežljivo graditi svojo avtoriteto tudi v novih razmerah in ustvarjati podlago za vsaj minimalni konsenz ob ključnih nacionalnih vprašanjih".
Gledano v celoti je bil, kot je zapisal Repe, človek konsenza. "Zato je v 80. letih tudi ostal sprejemljiv tako za odhajajočo starejšo generacijo, izraslo iz predvojnega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilne vojne, kakor za mlajšo, sprememb željno povojno generacijo."
V času, ko je predsedoval t.i. razširjenemu predsedstvu, ki mu ga je uspelo vzpostaviti, je zgodovinar med njegova ključna dejanja umestil pogajanja na Brionih in sprejem Brionske deklaracije in prizadevanja za mednarodno priznanje Slovenije.
V prvem predsedniškem mandatu je "v političnem in moralnem smislu za večino ljudi predstavljal oporo v novem, zmedenem tranzicijskem času, v katerem so zmagovale brezobzirnost, grabežljivost in tekmovalnost brez enakopravnih pogojev, glavni novi vrednoti pa sta postali uspeh za vsako ceno in dobičkarstvo". Drugi mandat je opravil "korektno in profesionalno, v zanj tipičnem intenzivnem tempu tako na notranje- kot zunanjepolitičnem področju", je med drugim zapisal Repe.
