Kot je povedala glavna urednica Bronislava Aubelj, ima dogovarjanje z Repetom o izdaji Kučanove biografije dolgo brado. Sega v zadnja leta minulega stoletja, v čas kmalu po tistem, ko je bila založba Modrijan ustanovljena.
Takrat se je predsedniku iztekal prvi mandat, in kot je Repe zapisal v uvodu, je delo, potem ko se je Kučan odločil za ponovno kandidiranje, za nekaj časa odložil. "Namere o dokončanju knjige o Kučanu ni opustil, kakor se na založbi nismo odpovedali načrtu, da jo izdamo. Repe se je po tistem, ko je rokopis prvič predstavil založbi, z njim intenzivno ukvarjal še tri leta, po njegovi oddaji sta urednici knjigi posvetili še skoraj dve leti, vseskozi ob tesnem sodelovanju z avtorjem," je pojasnila Aubljeva.
Na vprašanje, zakaj so se odločili za izdajo, pa je odvrnila, da Modrijan pač izdaja takšne knjige. "O 'vrednosti' knjige o burnem obdobju demokratizacije Slovenije in njene posocialistične preobrazbe ter o vlogi prvega demokratično izvoljenega predsednika v teh procesih pa najbrž ne kaže razpravljati, kakor tudi ne o tem, kakšni bodo odzivi. Najbrž zelo raznoliki, tako kot so raznolika očala, skozi katera gledamo ta svet," je še dodala.
Od otroštva do sedanjosti
Prva prava monografija o življenju in delu prvega demokratično izvoljenega predsednika bo tako izšla 13 let po izteku njegovega drugega predsedniškega mandata. Zajema obdobje od predsednikovega otroštva do danes.
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Kot je zapisal Repe, je Kučan odraščal v narodnostno in versko večkulturnem okolju, osnovno vrednostno orientacijo je pridobil v protestantsko-komunistični družini in na prvo mesto je vedno postavljal delo.
Po prvih povojnih večstrankarskih volitvah, na katerih je bil v drugem krogu neposredno izvoljen za predsednika predsedstva, se je zanj začelo zapleteno obdobje kohabitacije z Demosovo oblastjo, vendar si je ustvaril "dovolj trdno pozicijo, da je lahko začel potrpežljivo graditi svojo avtoriteto tudi v novih razmerah in ustvarjati podlago za vsaj minimalni konsenz ob ključnih nacionalnih vprašanjih".
Gledano v celoti je bil, kot je zapisal Repe, človek konsenza. "Zato je v 80. letih tudi ostal sprejemljiv tako za odhajajočo starejšo generacijo, izraslo iz predvojnega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilne vojne, kakor za mlajšo, sprememb željno povojno generacijo."
V času, ko je predsedoval t.i. razširjenemu predsedstvu, ki mu ga je uspelo vzpostaviti, je zgodovinar med njegova ključna dejanja umestil pogajanja na Brionih in sprejem Brionske deklaracije in prizadevanja za mednarodno priznanje Slovenije.
V prvem predsedniškem mandatu je "v političnem in moralnem smislu za večino ljudi predstavljal oporo v novem, zmedenem tranzicijskem času, v katerem so zmagovale brezobzirnost, grabežljivost in tekmovalnost brez enakopravnih pogojev, glavni novi vrednoti pa sta postali uspeh za vsako ceno in dobičkarstvo". Drugi mandat je opravil "korektno in profesionalno, v zanj tipičnem intenzivnem tempu tako na notranje- kot zunanjepolitičnem področju", je med drugim zapisal Repe.