Dolgo časa se je govorilo o tem, kdo so interesenti za nakup vipavske kleti. Med njimi so se znašli samo tuji kupci, kar je vinogradnike, ki v klet oddajajo grozdje, in tudi samo vodstvo kleti nekoliko razočaralo, a so vseeno menili, da ni nujno slabo, da v Vipavo prihaja tujec.
Realen optimist
Tako pozitivno o ukrajinskem prihodu v Vipavo še danes razmišlja direktor Agroinda 1894 Boris Bajc, a je hkrati tudi realen. »Ne verjamem vsakemu, ki lepo govori,« je do zdaj dobre dogovore in sodelovanje z bodočim lastnikom komentiral Bajc. Še kako dobro ve, da je poslovni svet tudi krut in da mogoče sodelovanje ne bo venomer dobro in ugodno, a se vedno najde pot, v korist obeh, meni.
S tem velikim korakom, za kakršnega ga ocenjuje Bajc, je nakup kleti pomemben dogodek v šestletnem obdobju sanacije Agorinda, ki pod Kmetijsko zadrugo Vipava, skupaj s še hranilnico in mlekarno, zadnja leta doživlja burne čase. Hranilnica zdaj, kot pojasni sogovornik,posluje odlično, mlekarna s prihodom Ekolata prav tako.
Bremena preteklosti
»Ta hip dosegamo pozitiven denarni tok, kar je uspeh,« tekoče poslovanje komentira direktor kleti Bajc in dodaja, da imajo na grbi še vedno stara bremena, ki jih s tekočim poslovanjem ne morejo sanirati. So pa kljub vsemu najmanj zadolžena »vinska« hiša iz vinorodnih okolij Slovenije.
Letos so odkupili tri milijone in pol kilogramov grozdja. Iz tega pridelano vino bo prodano na Slovenskem, kar polovica, preostalo pa bodo odpeljali na tuja tržišča. Ukrajinski kupec je tudi napovedal, da bi že zdaj od kleti potreboval pet milijonov buteljk, kar so dobri obeti.
Pot do uspeha
»Realno gledano imajo novi lastniki dobre povezave s trgom, ga obvladajo in so spretni na segmentu pijač. Klet so kupili, da bodo z njo služili, kar je za nas velika priložnost, če jo bomo znali izkoristiti,« še doda Bajc, a poudari, da bodo pri vsem skupaj morali imeti razumevanje tudi kmetje in družbeno-politična srenja, saj bo le tako vipavska zgodba o odličnem vinu zares uspešna.