Pobudniki referenduma so v sredo v DZ vložili več kot 3000 podpisov državljanov za začetek zbiranja podpisov za zahtevo za razpis referenduma. Predsednik DZ Milan Brglez je nato določil, da se bodo podpisi zbirali med 2. novembrom in 6. decembrom.
Pobudniki referenduma so prepričani, da se z dopolnitvami zakona o obrambi begunce in nenadzorovane prehode državne meje izkorišča za militarizacijo slovenske družbe in države. Kot je ob vložitvi pobude za začetek referendumskih aktivnosti v sredo povedala odgovorna urednica Radia Študent Martina Dervarič, so zadovoljni, da so s tem prvim korakom odprli možnost javne razprave o tej problematiki.
Dopolnitev zakona o obrambi, ki jo je DZ sprejel 21. oktobra, namreč omogoča, da DZ na predlog vlade vojski dodeli dodatna pooblastila pri pomoči policiji.
Predsednik DZ Milan Brglez je v četrtek sicer ocenil, da gre pri vložitvi pobude za začetek referendumskih aktivnosti glede zakona o obrambi za "eno veliko zavlačevanje". To bo škodilo policistom in vplivalo na varnost, prispeva lahko tudi k okrnjenemu ugledu države v mednarodni skupnosti, je dejal Brglez in še ocenil, da nikakor ne gre za referendum proti militarizaciji.
Dopolnitev zakona o obrambi, ki jo je DZ sprejel 21. oktobra, namreč omogoča, da DZ na predlog vlade vojski dodeli dodatna pooblastila pri pomoči policiji. Za dopolnitev zakona sta se vlada in DZ odločila ob iskanju rešitev pri obvladovanju begunskega toka.
Poslanci sicer utegnejo tudi odločiti, da referenduma o tem zakonu ne dopustijo. Zadnje ustavne spremembe referendumske ureditve namreč med drugim ne dopuščajo referenduma o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Ali vsebina dopolnitve zakona o obrambi sodi med to določbo, ni povsem enoznačno.
