Maribor bi lahko postal veliko logistično središče, kot je bil zasnovan projekt Oreh, vendar je zamudil priložnost. Ker pa ima to okolje še vedno dovolj potenciala za gospodarsko rast, ima v smislu servisa lokalnih storitev tudi logistika še vedno svojo priložnost, je povedal predsednik Slovenskega logističnega združenja Igor Žura. »Predvsem zaradi tamkajšnjega letališča, za katerega verjamem, da še ni povedalo vsega. V svoji okolici ima še veliko razvojnega prostora za širitev dejavnosti,« je še dejal Žura in dodal, da je prav Maribor v logističnem smislu primer slabe prakse, na katero želijo ves čas opozarjati, ko se pogovarjajo o smiselnosti gradnje drugega tira.
POSTOPKI PREPOČASNI
S stališčem Žure, da je logistični center priložnost in da je veliko izgubljenega, se strinjajo na mariborski občini, a dodajajo, vsekakor še ni izgubljeno vse. Ocenjujejo, da postopki na infrastrukturnem ministrstvu potekajo veliko prepočasi, zelo neodgovorno do severovzhoda Slovenije. Kljub številnim pozivom vladi in ministrstvu, poudarjajo, pa še zmeraj ni pravih rezultatov, med drugim država še vedno ni podelila dolgoročne koncesije za upravljanje letališča.
PRILOŽNOST NA 1500 HEKTARJIH
Da je Maribor kljub ugodni legi na križišču dveh pomembnih cestnih koridorjev v smislu načrtovanja multilogističnega centra marsikaj že izgubil, priznava tudi direktor Aerodroma Maribor Ladimir Brolih. V prihodnosti vidi tudi priložnosti, da na okoli 1500 hektarjih zemljišč, ki jih ponuja območje, nekoč zraste nekakšen »aerocity«.
»Ne zgolj v smislu prostora za nakladanje in prekladanje tovora, pač pa predvsem mesto, kjer bi ljudje lahko zadovoljevali različne potrebe, od športno-rekreacijskih, nakupovalnih, kulturnih, znanstveno-izobraževalnih do stanovanjskih,« pojasnjuje Brolih in dodaja, da bi to lahko bila dobra zgodba v naslednjih dveh ali treh desetletjih, kot je primer dobre prakse na letališču v avstralskem Brisbanu.
