Potem ko je pred poletjem s prihodom Adrie kazalo na nov zagon mariborskega letališča, zdaj stvari spet stojijo. Adria je vsaj začasno odšla, novih rednih linij ni. Kje ste ta trenutek?
V poletnem obdobju je večja mobilnost potnikov, londonska linija pa je tudi bila načrtovana tako, da traja štiri mesece. Skupaj smo ocenili, da je bolje linijo čez zimo zamrzniti ter z njo nadaljevati naslednje leto. Sicer pa je načrtovanje linij dolgotrajen proces, v katerega, pričakujemo, se bodo vključili različni deležniki, od lokalnih skupnosti, regije, države, nenazadnje pa mora interes izkazati tudi turistično gospodarstvo. V ta namen smo začeli z oblikovanjem razvojnega sklada, s katerim bi pospešili prihod tujih turistov. Občine severovzhodne Slovenije so že izrazile pripravljenost za sodelovanje, prav tako se je povezalo tudi turistično gospodarstvo.
Kaj bo konkreten rezultat tega povezovanja?
Z naslednjim letom, kot je za zdaj dogovorjeno, v marcu, lahko pričakujemo odprtje nove linije z letališčem Düsseldorf, ki bo Maribor povezala s severom Nemčije. Za takšno povezavo se je odločilo turistično gospodarstvo v regiji. Tour operater, ki bo vodil prodajo aranžmajev, zahteva, da čim prej podamo izjavo, da bomo linijo uresničili. To izjavo z letalskim prevoznikom ta trenutek imamo, a je še nekaj drugih opcij, ki jih je teba preučiti. Skratka, vse priprave projekta so v zaključni fazi.
Za lete bo skrbel Express Airways, o katerem se v povezavi z Mariborom že nekaj časa špekulira?
Med drugim tudi ta, pogovarjamo pa se tudi z Adrio, ki je prav tako zainteresirana za sodelovanje.
Nedavno je bil v Mariboru lastnik Express Airwaysa Sefa Tuncer, ki je izražal željo po linijah v Prištino, Skopje, München ... Kaj od tega bo mogoče v kratkem uresničiti?
Vse linije imajo v tem trenutku, ko pogovori še potekajo, enak status, a doslej teh načrtov še nismo operacionalizirali.
Ali z Adrio ta trenutek potekajo kakršnikoli dogovori glede nadaljnjega sodelovanja?
Seveda potekajo, ne le glede že omenjene linije z Londonom, pač pa tudi glede celovitejšega in trajnejšega sodelovanja. Med drugim iščemo rešitve, kako bi se lahko tudi država v okviru obstoječih in možnih rešitev vključila v reševanje letalske problematike v Sloveniji. Čeprav obstajajo različna mnenja, pa obstajajo tudi dopustne in dovoljene državne pomoči, ki jih opredeljuje evropska zakonodaja, te možnosti pa preučujemo skupaj z Adrio in jih bomo državi kmalu tudi predložili. Poslovne potenciale je treba pričeti racionalno izkoriščati.
Kako veste, da takšne oblike državne pomoči Bruselj ne bi sankcioniral?
Iz prakse. Zadnji primer, ki ga rad poudarjam, je Velika Britanija, ki za tri leta subvencionira 15 linij in se pri tem sklicuje na t.i. shemo pomoči, ki je dovoljena. Ne vem, zakaj se tudi pri nas ne bi mogli organizirati na podoben način. Zakonsko obstojijo tudi drugi načini, ki ne izkrivljajo konkurence. Treba se je zavedati pomena povezljivosti regij, držav, saj povečanje slednje za več kot desetino državi po izračunih prinese pol odstotka višji BDP.
Mariborsko letališče je lani prepeljalo okoli 18.000 potnikov, letošnji načrt je predvideval okoli 35.000 potnikov. Kako kaže zdaj?
Do konca septembra smo beležili okoli 57-odstotno povečanje potniškega prometa v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, kar pomeni, da smo se približali številki 22.000 prepeljanih potnikov. Do konca leta s še nekaterimi čarterskimi leti, predvsem po zaslugi turističnih priletov iz Ukrajine, načrtujemo 25.000 potnikov. Z Adriino redno linijo je v London potovalo 7000 potnikov, vse ostalo gre na račun čarterskih letov. Na Londonski liniji je bilo 84 odstotkov slovenskih potnikov, štiri odstotke Britancev, ostalo pa potniki iz drugih držav.
Se nadaljevanje z Intelekto in Relaxom nadaljuje tudi v naslednjem letu?
Pričakujemo, da bomo sodelovanje naslednje leto še poglobili, hkrati pa se dogovarjamo tudi s Kompasom in Palmo o obnovitvi sodelovanja. Interes je izražen z vseh strani.
Kako kaže tovornemu prometu?
Beležimo nekaj rasti na tem področju, a je to glede na možnosti, ki jih imamo, premalo, zato je to eden od izzivov za prihodnost. Predvsem s postavitvijo novih skladiščnih sistemov, ki bi bili nujno potrebni za stroškovno obvladovanje logistike, kjer je konkurenca izredno velika.
Kako bo družba Aerodrom Maribor sklenila letošnje leto v poslovnem smislu?
Poslovanje bo v okviru načrtovanega, nekoliko pa nam ga bo poslabšal strošek, ki smo ga imeli z odprtjem linije z Londonom. Kot je znano, je namreč naša družba subvencionirala linijo.
Še vedno vam ni uspelo priti do dolgoročne koncesije za upravljanje z letališčem. Začasna se vam izteče konec leta. Kaj potem?
Na ministrstvu za infrastrukturo imajo obvezo iz že sprejete vladne uredbe, da pripravijo koncesijski razpis. Realno je pričakovati, da bo razpis pripravljen še letos, a zaradi postopka koncesija do konca leta še gotovo ne bo podeljena. To bi se lahko zgodilo spomladi 2016, do takrat pa bo treba skleniti nov aneks k obstoječi pogodbi.
Ali je Delavska hranilnica kot vaš lastnik še vedno zavzeta za iskanje razvojnih možnosti letališča?
Zagotovo. Zavzetost našega lastnika se je še povečala in skupaj z nami vlaga veliko truda v to, da iz vseh aspektov letališče postane to, kar bi moralo biti. Tudi z iskanjem strateškim partnerjev, prizadevanjem in načrtovanjem aktivnosti, zato gre za zelo odgovornega lastnika, kar ni zgolj kratkotrajna zadeva, čeprav je njihova glavna dejavnost bančništvo.
Vaš predhodnik je spomladi dejal, da želi Aerodrom Maribor v petih do sedmih letih število potnikov spraviti na pol milijona letno. Kje pa vi vidite letališče v tem obdobju?
Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti. Če se pokrijejo vsi interesi in s skupnimi močmi storimo vse, kar je potrebno, potem so takšne napovedi lahko uresničljive. Ko se letalska kepa enkrat začne odvijati, pride do zelo velikih preskokov. Moja realna pričakovanja so v vsaj dveh letih do 150.000 potnikov, nato pa je veliko odvisno od prej omenjenega sodelovanja vseh deležnikov. Če bo država dojela, da je pomembno razvijanje letališke dejavnosti in se bo poslovno okolje in pogoji za njegovo učinkovitost uresničili, potem bo tudi gospodarstvo lahko pripomoglo k dvigu naših številk, tako na potniškem kot na tovornem prometu.
