Predsednik vlade Črne gore Milo Đukanović se je včeraj mudil na obisku v Sloveniji. V maniri dobrih odnosov smo se dogovorili za boljše gospodarsko sodelovanje in podporo Črni gori pri vstopu v Nato. A kot kažejo novinarska razkritja, so bili gospodarski odnosi med Slovenci in Črnogorci včasih celo predobri.
STA
Đukanoviću je pretilo že več kazenskih ovadb, a se jim je uspel izogniti.
Najmlajši premier v Evropi Milo Đukanović je bil za predsednika vlade Črne gore prvič imenovan leta 1991, pri 29 letih, ter tako postal najmlajši premier v Evropi. Mandat so mu nato podelili še petkrat, vmes je opravljal tudi funkcijo predsednika države in poslanca. Leta 2008 se je sicer umaknil iz politike, vendar je bil 4. decembra 2012 znova izbran za predsednika vlade.
Premierja Slovenije in Črne gore,Miro Cerar in Milo Đukanović, sta se včeraj v Ljubljani zavzela za dodatno okrepitev gospodarskega sodelovanja med državama. Slovenija je podprla tudi nadaljevanje intenzivne poti Črne gore v evroatlantske povezave, Đukanović pa je zatrdil, da Črne gore pri tem ne bodo ustavili niti protesti opozicije.
V Črni gori se namreč vrstijo nasilni protesti, na katerih več tisoč ljudi zahteva njegov odstop. Ob zadnjem spopadu med protestniki in policijo je bilo 47 ljudi ranjenih, na ulicah Podgorice pa je bilo videti različno hladno orožje, občutiti solzivec in slišati tudi strele. Đukanović trdi, da so mu vse skupaj zakuhali Rusi, ki mu zamerijo, da želi Črno goro vključiti v Nato, ob tem pa naj bi izkoristili slabe ekonomske razmere v državi, ki naj bi bile posledica vsesplošne evropske krize.
Vzrok demonstracij
Glede na to, da so Rusi daleč največji tuji investitorji v to malo državo, njihovi interesi zagotovo niso zanemarljivi, a s svojim načinom vladanja si je za izbruh upora zagotovo delno kriv tudi Đukanović sam. V času njegove 25-letne vladavine so ga znova in znova povezovali s korupcijo in nelegalnim služenjem denarja, zapletel se je tudi v spor z enim najtesnejših prijateljev Vladimirja Putina, oligarhom Olegom Deripasko.
Premoženje
Angleški Independent ga je uvrstil na lestvico najbogatejših politikov na svetu, na kateri naj bi s 13 milijonov evrov vrednim premoženjem zavzemal 20. mesto. V poročilu mednarodnega konzorcija raziskovalnih novinarjev je naveden podatek, da njegova plača uradno ni presegla 1250 evrov in da v poročilu o premoženjskem stanju ni navedel drugih virov prihodka. Priznal pa je, da ima v lasti 187 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Podgorici, četrtino zasebne univerze Donja Gorica, polovico podjetja Global Montenegro ter podjetje Capital invest.
Da je Črna gora v časih vojne proračun polnila s tihotapljenjem cigaret, ni nikakršna skrivnost, a Đukanović je večkrat javno zatrdil, da iz tega naslova nikoli ni prejemal nikakršnih plačil.Prvi mož Črne gore se je večkrat znašel pod drobnogledom italijanskih organov pregona. Leta 2008 so ga celo uspeli zaslišati, a pregona zaradi imunitete, ki jo je užival kot politik, niso nadaljevali. Z obtožbami na račun Đukanovića so šli nekateri njegovi nasprotniki celo tako daleč, da so trdili, da je Črno goro popeljal na pot neodvisnosti, zgolj zato, da bi pridobil imuniteto, ki jo uživa predsednik suverene države.
Podjetni brat
Facebook
Aleksander Đukanović - Aco, brat prvega moža Črne gore, je v času njegove vladavine bajno obogatel.
Brat Mila Đukanovića, Aleksandar Đukanović - Aco, je bil v obdobju, preden je njegov brat uspel v politiki, organizator in promotor koncertov folk glasbe. Danes je najbogatejši črnogorski poslovnež, katerega premoženje je zaradi številnih odvodov težko oceniti. Na kakšen način deluje bratska naveza, je vidno iz primera privatizacije Nikšićke banke. Kot predsednik vlade je določil pogoje, pod katerimi se je banka prodajala. Edini potencialni kupec je bilo podjetje njegovega brata. Po prevzemu in preimenovanju v Prvo banko je čudežno naraslo število depozitov države v to banko, s 23 milijonov na 127 milijonov dolarjev. Kdo so ostali čudežni depozitarji, ki so v enem letu količino depozitov dvignili s 104 milijonov na 579 milijonov dolarjev, ostaja neznano. V lasti ima tudi številne nepremičnine in zemljišča na črnogoski obali ter je solastnik zasebne univerze v Donji Gorici.
Slovenska naveza
Kot poroča Portal plus, so bili v privatizaciji Nikšićke banke in pri številnih drugih sumljivih poslih udeleženi tudi Slovenci. Direktor uprave Prve banke je bil Kazimir Živko Pregl, nekdanji predsednik uprave Mercatorja ter podpredsednik zveznega izvršnega sveta Jugoslavije, ki ga je vodil Ante Marković. V poslih, v katerih so bila udeležena podjetja Aca Đukanovića, se po poročanju Portala plus pojavlja tudi Veselin Barović - Veskobar, ki naj bi vodil tihotapljenje cigaret, in ime Slovenca Damijana Hoste, borznega posrednika, ki je sodeloval v skoraj vseh sumljivih privatizacijskih podvigih v Črni gori.
Potem ko na bi padel v nemilost črnogorske elite, pa ga je Prva banka, s katero je sodeloval pri finančnih mahinacijah, ovadila, ker je za 42.000 evrov prekoračil limit na računu. Portal plus navaja, da naj bi v Črni gori pri privatizaciji Elektrogospodarstva po kalnem ribarili tudi KD Group, DZS in Zveza bank iz Celovca.
