Brez dobre in kakovostne prehrane ni dobrega učenja, je prepričana državna sekretarka Andreja Barle Lakota. »Šolska prehrana je ena od tistih točk, ki se kaže v sodobni družbi kot izjemno pomembna. Brez dobre in kakovostne prehrane ni dobrega učenja,« je državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport poudarila v nagovoru udeležencev posveta v organizaciji zavoda za šolstvo. Dodala je, da bo ministrstvo v prihodnje prehrani posvečalo posebno pozornost, in napovedala oblikovanje posebne skupine, s katero bodo poskušali »odstirati vse vidike šolske prehrane«.
630.000 obrokov za otroke in mladostnike na dan pripravijo v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
USPEŠNI LE CELOSTNI PRISTOPI
Goste je pozdravila tudi namestnica direktorja zavoda za šolstvo Nataša Potočnik, ki je izpostavila, da izkušnje dosedanjih politik in programov o hrani kažejo, da so uspešni le celostni pristopi, ki vključujejo dobro sodelovanje različnih sektorjev. »Ponosni smo lahko, da je Slovenija ena od redkih držav, ki ima sistemsko organizirano šolsko prehrano, ki je tudi zakonsko urejena,« je dejala.
POMEMBNO ZA ZDRAVJE
Prav vzgojno-izobraževalne ustanove so po mnenju Irene Simčič, višje svetovalke na zavodu za šolstvo, tista okolja, kjer je možno z ustreznimi strokovnimi in sistemskimi ukrepi pomembno vplivati na prehranjevalne navade in zdravje celotne populacije otrok in mladostnikov. Zato je namen celodnevnega posveta seznanitev udeležencev z aktualnimi novostmi organizirane šolske prehrane z različnih vidikov – vzgojnega, izobraževalnega, zdravstvenega, socialnega, kmetijskega, ekonomskega, gospodarskega in drugih, je pojasnila.
Za 119 milijonov evrov živil se na leto nabavi v kuhinjah vrtcev.
PREHRANA – PARADNI KONJ
»Šolska prehrana je lahko tudi paradni konj slovenskega gospodarstva, saj izračuni kažejo, da se samo v kuhinjah vrtcev in šol letno nabavi za več kot 119 milijonov evrov živil. Kuhinje vzgojno-izobraževalnih ustanov vsak dan pripravijo več kot 630 tisoč obrokov za otroke in mladostnike,« je spomnila Simčičeva. Zato je pri šolski prehrani po njenem prepričanju izjemno pomemben tudi gospodarski oziroma zaposlitveni vidik. Če je še pred desetimi leti šolsko kosilo prejemalo okoli 40 tisoč učencev, jih danes to prejema več kot 120 tisoč, kar pomeni, da se posledično nenehno povečuje število delovnih mest. Pred desetimi leti je šolska kosila pripravljalo 4000 kuharjev, danes več kot 12 tisoč, je dodala. Nadzor v letu 2014 je pokazal, da je več kot 70 odstotkov obratov skladnih, nekaj je bilo tudi neskladij glede prostorov, opreme, higiene, pa tudi ravnanja z živili.
