Novice Svet24

Bučar eden od ustanovnih očetov slovenske demokracije in samostojne države

Arhiv Svet24

Franceta Bučarja bomo vselej doživljali kot enega od ustanovnih očetov slovenske demokracije in samostojne države, je ob smrti staroste domače politike v sožalju njegovi soprogi Ivki Bučar in ostali družini poudaril predsednik republike Borut Pahor. Ob tem je izrazil hvaležnost, da je lahko nedolgo tega Bučarja obiskal na njegovem domu.

Predsednik Pahor je v sožalju opisal svoje vznemirjenje ob zadnjem srečanju z Bučarjem: "Bil sem vznemirjen. Slutil sem, da se poslavljam od izjemne osebnosti, ki ji slovenski narod in slovenska država tako veliko dolgujeta. In jaz osebno."

"Ta hip me spričo tega preveva žalost, a obenem čutim vznesenost, ker smo imeli dr. Franceta Bučarja," je dodal Pahor. Bučarjevi družini je izrekel sožalje v svojem imenu ter v imenu slovenskega naroda, Republike Slovenije in vseh njenih državljank in državljanov.

Rupel: Bučar je bil patriarh slovenske osamosvojitve

Arhiv Svet24

"Doktor France Bučar je bil patriarh slovenske osamosvojitve. Z njim odhaja del živega spomina na osamosvojitev," se je na smrt staroste slovenske politike odzval njegov politični sopotnik že iz obdobja slovenskega osamosvajanja Dimitrij Rupel.

"Na nek način je Bučar - njegovo delo, njegova biografija - eden tistih prispevkov slovenski osamosvojitvi, ki to osamosvojitev potrjuje in jo postavlja v pravilen kontekst," je povedal Rupel.

"Kar zadeve mene osebno in najino sodelovanje, moram povedati, da sem Bučarja osebno pridobil za sodelovanje v Slovenski demokratični zvezi. To je bilo leta 1989. Bil je eden od živahnih tvorcev te stranke. Sodelovali smo zelo dobro," je opisal.

Po prvih demokratičnih volitvah leta 1990 je Bučar postal predsednik parlamenta, kjer je po Ruplovih besedah "opravil pomembno, velikansko nalogo, predvsem kar zadeva ustavo in oblikovanje glavnih državnih institucij".

"Je pa imel Bučar že pred tem, se pravi pred letom 1989, izkaznico narodnega buditelja in voditelja," je še ocenil Rupel in spomnil na Bučarjeve težave na ljubljanski pravni fakulteti, kjer so ga po Ruplovih besedah "odstranjevali z velikimi zamahi, potem ko ga je Jože Smole proglasil za narodnega izdajalca zaradi njegovega nastopa v Strasbourgu".

Z Bučarjem na čelu je slovenski parlament pridobil veljavo, je še poudaril Rupel. "Potem je še vedno kandidiral na listi Demokratske stranke skupaj z mano in bil izvoljen v parlament. Tisti čas pa je bil tudi čas njegovih plodnih književnih prizadevanj. Zame je pravzaprav najpomembnejša njegova zadnja knjiga, ki se imenuje Prelom, do katerega ni prišlo," je še povedal.

"Tu Bučar v nasprotju z nekaterimi razlagami njegove biografije in politike, torej v nasprotju z nekaterimi splošnejšimi oznakami tudi kritikov, postavlja oceno sedanje družbene in politične situacije. Zelo kritično, zelo skeptično in zelo prizadeto," je povedal Rupel.

"Tu se z njim lahko stoodstotno strinjam, čeprav se nisem vedno. Bučar je imel namreč različne faze v svojem življenju; tista prva, v kateri sva tesno sodelovala, je bila faza Demosa in prve slovenske vlade. Potem je bil nekaj časa v neki zadregi, potem pa se je pridružil skupini, ki je predlagala Zorana Jankovića za strankarskega voditelja in predsednika vlade. To je gotovo vzbudilo nekaj razočaranja in dvignilo nekaj obrvi. Osebno sem bil začuden," je še povedal zunanji minister v več slovenskih vladah.

"Ampak s svojo zadnjo knjigo je ta vtis popolnoma spremenil. Ocenil sem ga kot pomembnega pisca, analitika, pravnika in sociologa. Kot rečeno, France Bučar je bil velik Slovenec in ponosen sem, da sem z njim sodeloval," je dodal Rupel.

Pojasnil je še, da sta osebno skupaj preživela kar veliko časa. "Bučar je bil eden pomembnih ljudi, središče nekega dogajanja, še pred spremembami, torej še leta 1988 in 1989. Da pa sploh ne govorim o Novi reviji, kjer sva skupaj mešala štrene tedanjim oblastem," je še obujal spomine Rupel.

Peterle: Bučar je pomembno sooblikoval slovensko pot v demokracijo

Mediaspeed

France Bučar je pomembno sooblikoval slovensko pot v demokracijo in samostojno državnost, je ob smrti staroste slovenske politike poudaril evropski poslanec in predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Kot je dodal, je Bučarju posebej hvaležen za njegov prispevek in sodelovanje v najbolj odločilnih dneh za Slovenijo.

Bučar se je po Peterletovih besedah v 80. letih minulega stoletja po odhodu s pravne fakultete posvetil kritični analizi totalitarizma, sodeloval v 57. številki Nove revije, bil član kolegija odbora za varstvo človekovih pravic in soustanovitelj Slovenske demokratične zveze.

"Z veseljem smo ga izvolili za prvega predsednika demokratične slovenske skupščine," je poudaril Peterle. Kot je dodal, je Bučar dal svoj pečat tudi slovenski ustavi.

Bučar se je kot domoljub, demokrat in kritičen mislec ukvarjal s temeljnimi vprašanji Slovenije do konca svojih dni. "Skrbelo ga je, da smo razvili pomanjkljiv odnos do lastne države," je še navedel Peterle.