Begunka, ki je rodila v Sloveniji, želi z novorojenčkom takoj na pot
STA/G.G.
19. 10. 2015, 13.01
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:
Koliko beguncev je trenutno v nastanitvih centrih po Sloveniji? V Šentilju jih je okoli 1000. Vse nudijo hrano in ostalo, po potrebi tudi zdravstveno oskrbo, je povedala Ivana Grilanc iz civilne zaščite. Avstrijska stran v Špilju je danes do zdaj sprejela 150 beguncev.
STA
STA
V nastanitvenem centru Šentilj beguncem zagotavljajo hrano in možnost prenočišča, nastanitvene šotore tudi ogrevajo. V dopoldanskem času so eno manjšo skupino beguncev pripravljali na odhod v Avstrijo, drugi so čakali v nastanitvenem centru, nekateri pa so se kljub deževnemu vremenu skušali sami odpraviti naprej proti Avstriji.
Na Šentilju so poleg policije prisotne ekipe zaščite in reševanja, nujna medicinska pomoč, predstavniki Rdečega križa in Karitasa. Kot je novinarjem povedala Grilančeva, poleg oskrbe beguncev sproti zagotavljajo tudi čiščenje nastanitvenih prostorov in odvažajo odpadke.
Begunci v nastanitvenem centru Šentilj, kjer je prostora za okoli 2000 beguncev, dobijo jutranji hladni obrok, okoli 13. ure jim Slovenska vojska nudi topel obrok, ob 19. uri pa Rdeči križ in Karitas zagotovita večerni hladen obrok, je pojasnila Grilančeva. Tistim, ki pridejo po predvidenih urah obrokov, nudijo hrano tudi ponoči, je dodal predsednik mariborskega območnega združenja Rdečega Križa Alojz Kovačič.
Povedal je tudi, da so ponoči eno žensko odpeljali v porodnišnico v Maribor, kjer je rodila, vendar pa imajo z njo velike težave, saj se želi z nekaj ur starim novorojenčkom pridružiti družini, ki čaka na Šentilju. Tako da zdaj zanjo po njegovih besedah organizirajo primeren prevoz v Avstrijo.
mm
Begunci ne morejo ostati breme lokalnih skupnosti
mm
Ob obisku sprejemnega centra v Brežicah se je evropska poslanka Romana Tomc srečala z županom občine Brežice Ivanom Molanom in želela na terenu izvedeti, kako vplivajo razmere z begunci na življenje v obmejnih občinah.
Molan je izpostavil obremenjenost lokalnih zdravstvenih služb in prostovoljcev ter humanitarnih organizacij ob močnem povečanju števila ljudi v občini, kar je posledica prihoda večjega števila migrantov. Opozoril je, da begunci ne morejo ostati breme lokalnih skupnosti, ker poleg obremenitve lokalnih zdravstvenih služb takšne razmere vplivajo tudi na gospodarstvo. Župan upa, da se bodo državni in evropski organi tega zavedali in poskrbeli, da bo življenje v bolj izpostavljenih obmejnih občinah potekalo normalno.
Tomčeva si je ogledala sprejemni center, ki se je pripravljal na sprejem večjega števila migrantov, in primer postopka evidentiranja beguncev ob prihodu v center.
Zahvala, da zadeve trenutno gladko potekajo, gre slovenskim policistom s sodelavci in predstavnikom humanitarnih organizacij, je dejala Tomčeva. Ob tem je opozorila na negotovost zaradi pomanjkanja podatkov o gibanju migrantov ter opozorila na pravočasnost ukrepov države za primer nenadzorovanih prehodov meje med Slovenijo in Hrvaško. Občina Brežice ima več kot 68 km lahko predhodne t.i. zelene meje s sosednjo državo. Največja odgovornost slovenske politike pa je gotovo iskanje ravnovesja med solidarnostjo s pomočjo potrebnimi ljudmi in zaščito slovenske države ter njenih državljanov, je dejala evropska poslanka.
STA
mm
