Po besedah ministrice je sprejem migrantov od nedelje potekal brez težav in v zastavljenih okvirjih oz. obsegu, ki je za Slovenijo še obvladljiv, se pravi okoli 2500 migrantov na dan. V nedeljo pa so se stvari po trditvah Györkös Žnidarjeve začele zapletati v trenutku, ko je Hrvaška začela z najavami "tako visokih števil migrantov, ki so za nas izven okvirov, ki smo jih določili, se pravi, ki so že v neobvladljivi sferi".
Ministrica je zato takoj kontaktirala hrvaškega kolega Ranka Ostojića in ga opozorila, da je ravnanje Hrvaške nedopustno. Slovenija namreč ne more sprejeti več migrantov, kot jih lahko oskrbi, prav tako pa migranti svoje poti ne bodo mogli neomejevano nadaljevati v ciljne države, torej preko Avstrije v Nemčijo, je poudarila Györkös Žnidarjeva.
Vlak za vlakom, Hrvati pa neodzivni
Kljub temu naj bi po informacijah ministrstva za notranje zadeve okoli 14. ure do slovenske meje prišel nov vlak s približno 1900 migranti. Ministrica ob tem opozarja, da je hrvaška stran trenutno neodzivna. "Kar je za nas velik problem glede na to, da ne moremo točno predvideti, kje in koliko migrantov bo prišlo k nam," je dejala. Kljub temu bo slovenska policija po njenih zagotovilih ravnala tako, kot do zdaj in bo sprejemala najbolj ranljive skupine, to je ženske in otroke.
Hrvaška je po njenih besedah napovedala, da ima kapacitet za okoli 24.000 migrantov. "Zdaj se sprašujemo, kje so te kapacitete, glede na to, da je Hrvaška zavzela izključno pozicijo nekakšnega prevoznika," je bila kritična ministrica. Na drugi strani je izrazila razumevanje do Avstrije in Nemčije, ki sta sprejeli ogromno število migrantov.
"Avstrija je pokazala v tej zgodbi veliko solidarnost. Sprejela je veliko število ljudi, veliko breme je prevzela, vendar Slovenija v tej fazi ne more postati končna postaja migrantov, ker tako velikega števila ne bo mogoče obvladati," je opozorila Györkös Žnidarjeva.
Avstrija večjega števila migrantov ne bo uspela sprejemati
Evropska komisija Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko spodbuja k sodelovanju pri upravljanju meja in preučuje skladnost njihovega ukrepanja s pravili EU, so danes poudarili v Bruslju v odzivu na dogajanje v teh državah. Ob tem izpostavlja, da je ne zanima medsebojno obtoževanje, ter poziva k usklajenemu in enotnemu evropskemu odzivu.
Avstrija sicer trenutno še sprejema migrante. Györkös Žnidarjeva se je, kot je dejala, o tem pogovarjala z avstrijsko kolegico Johanno Mikl-Leitner, ki pa jo je obvestila, da je Avstrija že v velikih težavah, da so njihove kapacitete praktično polne in da zato Avstrija večjega števila migrantov ne bi uspela sprejemati.
Avstrija je po besedah Györkös Žnidarjeve nato pozneje zavzela stališče, da bo še poglobila napore. Slovenska stran bo sicer danes ponovno stopila v stik z avstrijsko stranjo, da razrešijo vprašanja o tem, koliko migrantov še lahko sprejme Avstrija, da lahko Slovenija ustrezno ukrepa, tudi v odnosu s Hrvaško, je povedala.
Notranja ministrica je še poudarila, da morajo vse države v regiji spoštovati dogovore in da je treba migrantsko problematiko reševati skupaj. "Kar pomeni, da bi se Hrvaška morala začeti obračati proti Srbiji in tako naprej, da se pride do ključnega problema, glede na to, da je v Grčiji prišlo do propada sistema integriranega upravljanja z mejo," je še povedala Györkös Žnidarjeva.
Cerar: Tok migrantov je težko ustavljati
"Mi moramo ta dotok beguncev nadzirati," pa je dejal slovenski premier Miro Cerar, zaradi česar je slovenska stran neprestano v stiku s sosednjimi državami.
Po Cerarjevih besedah se je treba zavedati, da begunci oz. migranti točno vedo, kam so namenjeni in tja želijo, zato je ta tok težko ustavljati. "Možno ga je le začasno zaustavljati in preusmerjati ter pomagati ljudem, ki potrebujejo oskrbo. Tu je potrebno sodelovanje vseh držav," je izpostavil.
