Upravno sodišče v sodbah, s katerimi je razveljavilo zaključne ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v zadevi Škrlec, KPK očita, da je končne ugotovitve v zadevi sprejel, ne da bi njihov dopolnjen osnutek predhodno poslal v izjasnitev Zalarju in Fišerju.
Kot pojasnjuje Štefanec, je vso zadevo obravnaval že prejšnji senat, na koncu pa je sprejel osnutek končnih ugotovitev in ga poslal v izjasnitev Zalarju in Fišerju.
Oba sta se nato pritožila na upravno sodišče, ker naj bi komisija napačno vodila postopek, vendar ju je vrhovno sodišče kot pritožbeni organ zavrnilo. KPK je nato pod novim, zdajšnjim senatom zadevo vodil naprej in aprila letos sprejel zaključne ugotovitve. "Zdaj pa je upravno sodišče menilo, da je KPK prvotni osnutek po odločitvi vrhovnega sodišča dopolnjeval in da bi ga moral pred sprejetjem zaključnih ugotovitev znova poslati v izjasnitev Zalarju in Fišerju," pravi Štefanec.
Ob tem zatrjuje, da KPK od odločitve vrhovnega sodišča do izdaje zaključnih ugotovitev na zadevi vsebinsko ni delal nič, razen tega, da je imel sejo senata, na kateri so sprejeli zaključne ugotovitve. "Tudi zato ni mogoče trditi, da se Zalar in Fišer nista mogla izreči o osnutku končnih ugotovitev," pravi Štefanec in dodaja, da KPK takšno stališče zastopa tudi v pritožbi.
Zadeva po njegovih besedah ni podobna primeroma preverjanja premoženjskega stanja Janeza Janše in Zorana Jankovića, v katerih je vrhovno sodišče prav tako razveljavilo zaključne ugotovitve KPK. "Problem pri omenjenih zadevah je bil, da osnutek končnih ugotovitev sploh ni bil poslan," pravi.
V obeh primerih je sicer KPK nato ponovil postopek in vnovič izdal zaključne ugotovitve. Po besedah Štefaneca postopek zoper Jankovića še ni pravnomočen, saj je zoper zaključne ugotovitve vložil tožbo na upravno sodišče, medtem ko je v primeru Janše pravnomočen.
Vse štirje primeri po oceni Štefaneca ne kažejo na to, da bi bila poslovnik ali zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki sta podlaga za postopke KPK, potrebna kakšnih večjih sprememb. "Trenutno nobeno določilo poslovnika ali zakona ni takšno, da bi res kršilo ustavne pravice ljudem, ki se znajdejo v postopkih KPK," pravi.
Bi pa bilo pa treba po njegovem mnenju nekatere določbe v zakonu zapisati bolj jasno. "Želimo si novelacije nekaterih definicij, kot so na primer, kaj je korupcija, kdo je javni uslužbenec ipd. Želimo si tudi natančnejšo ureditev pridobivanja informacij in dokumentov, ki jih potrebuje KPK, njihove obravnave, obdelave in objave. Trenutno se namreč v zvezi s tem pojavljajo nekatere dileme," pravi.
Želi si tudi, da bi bil velik del določb iz poslovnika KPK prenešen v zakon, katerega spremembe pripravlja ministrstvo za javno upravo, in sicer predvsem tiste, ki se nanašajo na procesne pravice udeležencev v postopkih pred KPK (predlaganje dokazov, sodelovanje v postopku ipd.).
Na mnenje nepovezanega poslanca Bojana Dobovška, da bi se lahko delo in vzdušje na KPK izboljšala tudi tako, da bi se predsednik vsako leto zamenjal, pa odgovarja, da je predlog legitimen, da pa ga sam ne podpira. "Trenutno sem na mestu vodje KPK leto in pol, vendar moram odkrito povedati, da vseh podrobnosti, s katerimi se ukvarja KPK, še ne poznam. Enoletni mandat bi bil zato odločno prekratek," zaključuje.
