V zgodbi okoli Save, d. d., igra več kot pomembno vlogo njen predsednik uprave Matej Narat. Pred dnevi je javno napadel slabo banko in jo obtožil, da se želi polastiti ogromnih dobičkov, ki naj bi nastali po prestrukturiranju Save. Narat je namreč prepričan, da če Sava ne bi imela vrednosti, ne bi bila priča takemu »ravsu« za družbo v zadnjih mesecih. Prepričan je namreč, da bi bil stečaj Save z naskokom najslabša možnost, kar po njegovem prepričanju dokazujejo ekspertize, ki so bile narejene na Savi. A javnost s temi ekspertizami ni bila nikoli seznanjena, še manj pa je ekspertizo opravila neodvisna zunanja družba.
NARAT – BANČNIK S PESTRO ZGODOVINO
A Matej Narat, ki zadnja leta vodi Savo, ima za seboj pestro poslovno in bančno kariero, tekom katere si je pridobil veliko zaveznikov in tudi nasprotnikov. Veljal je za čudežnega dečka slovenskega bančništva, podobno kot je Domen Zavrl veljal za čudežnega dečka slovenske politično-ekonomske scene, a je nato klavrno propadel.
No, pri Naratu je zgodba malenkost drugačna. Že kmalu po končani fakulteti je zaplaval v bančne vode. Leta 1994 se je kot direktor področja zakladništva pridružil Factor banki, d. d., v Ljubljani. Leta 1999 je odšel na SKB banko, kjer je do leta 2002 opravljal funkcijo izvršnega direktorja za komercialno področje. Leta 2002 ga je v NLB kljub nasprotovanju takratnega predsednika uprave Marka Voljča pripeljali tedanji eldesovski predsednik vlade Tone Rop. Factor banka je danes v zaključnem postopku nadzorovane likvidacije, SKB pa v rokah francoskega bančnega giganta Societe Generale.
Narat je bil v času podeljevanja najbolj spornih bančnih posojil, ki so pripeljala do milijardne bančne luknje, zadolžen za poslovanje s podjetji. V drugem mandatu, od leta 2007 do leta 2009, pa je bil pristojen za področje finančnih trgov, mednarodnega poslovanja in investicijskega bančništva. V teh letih, ki jih je preživel na NLB, je bil med drugim tudi predsednik oziroma namestnik kreditnega odbora.
ŽELEL NA ABANKO
Narat si je po večletni avanturi na Trgu republike, kjer je sedež NLB, želel še na Abanko, kjer je bil že potrjen za člana uprave. A od tega na koncu ni bilo nič. Banka Slovenije je namreč Naratovo zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke zavrnila. Ugotovila je namreč, da bi bilo zaradi njegovih dejanj, ki jih je storil kot član uprave NLB, lahko ogroženo poslovanje Abanke.
Po ugotovitvah Banke Slovenije je bil Narat odgovoren za številne kršitve, ki jih je NLB storila v času, ko je sedel v upravi banke. Očitajo mu namreč neposredno odgovornost za slabo upravljanje kreditnih tveganj, prav tako se je bistveno poslabšal kreditni portfelj banke. Narat namreč po prepričanju Banke Slovenije ni storil dovolj, da bi odpravil pomanjkljivosti pri izvajanju politike kreditiranja, na katere je že pred tem opozoril. Vse to so bili razlogi, da Banka Slovenije Naratu ni dovolila v Abanko.
MERKUR, ISTRABENZ, PIVOVARNA LAŠKO
NLB je v letih, ko je v njeni upravi sedel Narat, podelila vrsto spornih posojil. Banka je kredit odobrila Merfinu Bineta Kordeža, ki se je želel preko menedžerskega prevzema dokopati do Merkurja, pa kredit za nakup delnic Mercatorja, ki ga je dobila Pivovarna Laško. No, NLB je kredit podelila tudi Istrabenzu Igorja Bavčarja, da je lahko prevzel Pivovarno Laško. Med sopodpisniki teh pogodb je bil tudi Narat in tako je bil soodgovoren za nastanek milijardne bančne luknje. Eden redkih zdravih ostankov Merkurja je družba Mersteel nepremičnine. Slednja je danes v stoodstotni lastni Gorenjske banke, v kateri pa ima Sava, d. d., ki jo vodi Matej Narat, 44,07-odstotni delež.
A Naratu se je kljub vsemu našlo novo mesto. Isti krog ljudi, ki je Narata želel v Abanki, ga je nato spravil za Bohoričevega naslednika v nasedlem holdingu Sava, kjer je še danes. V vseh teh letih je javnost na Narata skoraj povsem pozabila. Zdaj pa se je znova pojavil kot feniks iz pepela z namenom obvarovati Savo pred sovražnim prevzemom slabe banke. A Naratova burna zgodovina priča, da tak feniks velikega zaupanja ni vreden.
