Vlogo za zaščito istrskega pršuta je podala Hrvaška, Slovenija ji je nasprotovala in se pritožila v Bruslju, nato pa sta se državi dogovorili o skupni zaščiti.
Slovenija je doslej z označbami kakovosti EU - zaščiteno označbo porekla, zaščiteno geografsko označbo ali kot zajamčeno tradicionalno posebnost - registrirala 23 kmetijskih proizvodov.
Poleg slovensko-hrvaškega pršuta je le še ena skupna zaščitena označba porekla - poljsko-litovski med. Štirje češko-slovaški mesni proizvodi pa so skupaj zaščiteni pod oznako tradicionalna posebnost.
Slovenija je doslej z označbami kakovosti EU - zaščiteno označbo porekla, zaščiteno geografsko označbo ali kot zajamčeno tradicionalno posebnost - registrirala 23 kmetijskih proizvodov.
Zaščiteno označbo porekla imajo poleg istrskega pršuta še piranska sol, prekmurska šunka, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, sir tolminc, bovški sir, kraški med in mohant.
Zaščiteno geografsko označbo imajo kranjska klobasa, prleška tünka, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski lük, kraški pršut, kraški zašink, štajersko prekmursko bučno olje, kraška panceta in slovenski med.
Kot zajamčene tradicionalne posebnosti pa so zaščitene belokranjska pogača, idrijski žlikrofi in prekmurska gibanica.
Hrvaška pa je doslej v EU poleg "istarskega pršuta" zaščitila "lički krumpir", "baranjski kulen", "ogulinski kiseli kupus/ogulinsko kiselo zelje", "ekstra djevičansko maslinovo ulje Cres", "neretvansko mandarino" in "krčki pršut".
