Protesti v Sloveniji so del evropske in širše svetovne akcije proti spornim sporazumom.
"Oblastem sporočamo, da ne sprejemamo teh sporazumov, jih ne želimo in pričakujemo, da jih bodo naša vlada in vlade po svetu zavrnile," je ob robu protesta v Ljubljani poudaril Andrej Gnezda iz Umanotere, članice Koalicije proti tajnim sporazumom, ki je pripravila današnje proteste.
Gnezda je s sabo prinesel tudi natisnjen sporazum Ceta, katerega besedilo je že izpogajano in javno objavljeno, kmalu pa naj bi stekli postopki za njegovo ratifikacijo. "Natisnili smo ga, da ljudje vidijo, o čem sploh govorimo. Gre za 1640 strani pravnih členov, točk, pik in vejic, o kateri bo naša vlada kmalu - v prihodnjih mesecih - odločala, pa še vedno nismo opravili nobene analize," je opozoril in ob tem ocenil, da se očitno naša politika za te resne teme ne zavzame, da nima interesa oziroma ocenjuje, da tukaj nima kaj storiti in odločitev ni njena. "Očitno bodo prepustili zadevo v odločanje drugim," je menil Gnezda.
Članica Koalicije proti tajnim sporazumom je tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki je do sporazumov kritična iz dveh razlogov. "Prvi razlog je, da se vse počne tajno. O tako pomembnih stvareh, ki bodo usodno zaznamovale življenja ljudi, ki tukaj živimo, se absolutno ne bi smeli pogajati pod mizo," je pojasnil predsednik ZSSS Dušan Semolič.
"Še pomembneje pa je, da je, ko naredimo bilanco teh sporazumov, rezultat močno negativen, usoden za ljudi," je dejal Semolič. Ti sporazumi po njegovem ustvarjajo sistem, ki bo v imenu kapitala, dobičkov in konkurenčnosti še bolj grobo branil interese kapitala na račun ljudi.
Več kot 3,2 milijona podpisov proti TTIP in Ceti
Protesta v Ljubljani se je udeležil tudi evropski poslanec iz Slovenije Igor Šoltes, ki v Evropskem parlamentu sedi v klopeh Zelenih. Spomnil je, da je bilo ta teden Evropski komisiji predanih več kot 3,2 milijona podpisov proti TTIP in Ceti. "To je velika številka, ki tudi komisije ne more pustiti ravnodušne," je menil.
Šoltes v Evropi sicer v zadnjem času čuti "manjšo gorečnost pri zagovornikih sporazuma, zlasti ker se je pokazalo, da se nekaterih stvari enostavno ne da zrušiti". Izpostavil je kmetijske standarde in sporni mehanizem reševanja sporov med vlagateljem in državo ISDS.
"Absolutno je preveč nedorečenosti, netransparentnosti, da bi lahko temu sporazumu zaupali," je menil. Ob tem pa študije kažejo, da za Slovenijo ti sporazumi ne prinašajo nič posebno dobrega. "Bolj bi morali razmišljati o krožnem gospodarstvu in krepitvi prehranske samooskrbe kot o tovrstnih sporazumih," je še dodal.
V Berlinu na protestu vsaj 100.000 ljudi
Protesti v Sloveniji so del evropske in širše svetovne akcije proti spornim sporazumom. Podobni shodi se tako odvijajo tudi v drugih evropskih mestih, najbolj pa odmeva shod v Berlinu, ki se ga pudeležuje okoli 100.000 ljudi. Toliko so jih našteli policisti, medtem ko organizatorji govorijo celo o 250.000 udeležencih.
Protestniki v Berlinu so shod začeli na glavni železniški postaji, kamor so udeležence z vse Nemčije pripeljali tudi s številnimi vlaki in okoli 600 avtobusi, končali pa ga bodo pri stebru zmage. Shod spremlja kakih 1000 policistov, vendar poročil o morebitnih incidentih ni. Protestnike bodo sodeč po programu nagovorili številni politiki in sindikalisti.
