Kmetje zaradi prelaganja obnove namakalnega zajetja trpijo veliko škode. Vinarji, sadjarji in poljedelci imajo namreč slabši in skromnejši pridelek, saj so rastline prepuščene vplivu suše.
STA
Umetno akumulacijsko jezero blizu Vogrskega so zgradili v osemdesetih letih. Gre za največji namakalni sistem v Sloveniji, ki hrani kar devet milijonov kubičnih metrov vode. Kmetom Šempaškega, Prvaškega in Dornberškega polja je zajetje pomagalo vzgojiti pridelek, saj podnebne razmere tu obetajo vroča in dolga poletja z bolj malo dežja. Voda sistema je torej kmetom omogočila, da kmetijstvo tu obstane in poteka nemoteno, kljub težjim razmeram.
STA
Sadjar Branko Košuta kaže na poginule školjke.
Vogršček »umira«
V zajetje država, njegova lastnica, po zgraditvi ni več veliko vlagala. Iz leta v leto pa je bil davek na nevzdrževanje višji. Zdaj je »težak« že več kot štiri milijone evrov. S tako vrednostjo je namreč ocenjena sanacija, ki zdaj že nosi oznako nujno. To vedo povedati tudi domačini, ki koristijo to vodo. Najbolj zgovoren pokazatelj težav na vodnem sistemu sta nizka gladina zajetja in izguba življenja živali v in ob vodi.
Projekti v predalih
Namakalnik pušča že najmanj osem let. Gladina vode je zadnja leta kar osem metrov pod najvišjo mogočo gladino. Država je sicer obljubljala obnovo, vendar so si jo ministri zadnjih vlad le podajali. Projekte so zastavili, nikoli pa tudi izvedli.
V vodnem zajetju je ostalo zelo malo živeža. Za življenje rib, rakov in školjk so namreč razmere tu zelo slabe.
Ali se le premika?
Pred letom so goriški župani in poslanec iz Bilj, Matjaž Nemec, organizirali okroglo mizo, na kateri so razpravljali o mogočih rešitvah in pohitritvah postopkov za začetek del. Odločili so se pritisniti na odgovorne, kar očitno le kaže sadove.
Trenutno naj bi država iskala izvajalca sanacijskih del, ta postopek bo predvidoma potekal slaba dva meseca. Menda so se na razpis za delo na zajetju prijavili štirje: ljubljanska Hidrotehnik in Elea iC, mariborski HSE invest in novogoriški Spit.
STA
