Novice Svet24

Za Kajfež Bogatajevo so obnovljivi viri mit in po njeni oceni se bo v svetu do leta 2030 povpraševanje po energiji in hrani povečalo za polovico, po vodi pa za tretjino. Postregla je tudi s podatkom, da vsak prebivalec Slovenije letno proizvede 11,3 tone ogljikovega dioksida s tem, ko vsakodnevno za bivanje in delovanje porabi 113 kilovatnih ur energije.

"To je še vedno manj kot Anglež, ki porabi 125 kilovatnih ur energije, ali Američan z 250 kilovatnimi urami energije. A tudi, če bi z ukrepi učinkovite rabe energije porabo na Slovenca zmanjšali za tretjino, tega ni mogoče zadovoljiti z jedrsko in obnovljivimi viri energije," je dejala Kajfež Bogatajeva.

Wikipedia

Po Novakovih besedah v svetu zaradi rabe goriv nastane le 65 odstotkov vseh toplogrednih izpustov, ostalo so izpusti rastlinstva in živalstva. Če bi torej hoteli emisije zmanjšati za 85 odstotkov, bi morali prestrukturirati tudi kmetijstvo, zlasti živinorejo, je pojasnil. Zanj je vzpodbudno, da se intenzivnost rabe energije v Sloveniji in EU znižuje in se Evropa bliža ničelni rasti porabe. Manj znano je tudi, da sta v EU energijsko najbolj učinkovita Luksemburg in Slovenija.

Ob postopnem opuščanju fosilnih goriv ter investiranju v obnovljive vire in uporabi novih, s pomočjo sonca proizvedenih čistejših goriv, ima Slovenija tudi svojevrstno srečo.

Kot pravi Novak, se bo krška nuklearka ustavila leta 2043, šoštanjska termoelektrarna pa leta 2055. "Oboje nam omogoča stabilno preskrbo in postopen prehod na nove vire. Šest blok šoštanjske termoelektrarne zdaj ni ekonomičen, a to se bo povsem spremenilo že leta 2022, ko bo Nemčija zaustavila svoje jedrske elektrarne," navaja Novak.

Tako Kajfež Bogatajeva kot Novak pa sta opozorila, da nastajajoči energetski koncept Slovenije marsičesa ne upošteva. Tako ne upošteva starajočega se prebivalstva, ki bo porabilo vse manj energije, pa tudi že nakazujočih se sprememb življenjskih navad prebivalstva, kot je trend gradnje energetsko samozadostnih stavb, kar bo dodatno zmanjšalo porabo energije.

Zaradi staranja prebivalstva bo slovenska industrija sicer potrebovala več energije zaradi nujne robotizacije, a to bo že mogoče zadovoljiti s čistejšimi viri. Zato tudi zaveze do EU, da bomo do leta 2050 izpuste ogljikovega glede na leto 1986 zmanjšali za polovico, niso nedosegljive, sta še izpostavila Kajfež Bogatajeva in Novak.