V Turčiji je več kot dva milijona beguncev, pretežno Sircev, okoli 300.000 pa Iračanov. Številni odhajajo v Evropo, čez grško-turško mejo. EU, ki nima učinkovitih vzvodov za skupno zaščito zunanje meje, se tako trudi tok beguncev obvladati s krepitvijo sodelovanja s Turčijo, a pričakovanja ene in druge strani so zelo različna.
Od več kot dveh milijonov beguncev jih je 260.000 v 25 taboriščih, preostali so razpršeni po državi, na primer v Istanbulu jih je 300.000. Večino so turške oblasti registrirale, zagotavljajo jim zdravstveno oskrbo in izobraževanje, le zaposlitve ne. Zakonodaja, ki bo to omogočila, se pripravlja, a sprejeti jo bo mogoče šele po bližajočih se volitvah, je razmere opisal Yenel.
Turčija je po njegovih besedah doslej za soočanje z begunsko krizo porabila 6,5 milijona dolarjev in se ni pritoževala. Čeprav si je leta 2011, ko se je vse začelo, za zgornjo mejo zadala 100.000 "gostov", kot v Turčiji imenujejo pribežnike, pa je teh sedaj že več kot dva milijona, vrat ne bo zaprla, je poudaril veleposlanik v pogovoru za evropsko tiskovno agencijo Agence Europe.
Begunci razdeljeni na tri skupine
Yenel je begunce v Turčiji razdelil na tri skupine: prva je v taboriščih, druga, srednji razred, se samostojno preživlja v Turčiji, tretja pa išče priložnosti drugje. Ko je Nemčija avgusta rekla, da bo v državo letos prišlo 800.000 beguncev, so si begunci to preprosto razlagali, kakor da bo Nemčija sprejela toliko oseb in tako je postala zanje magnet, je menil veleposlanik.
Turčijo po Yenelovih besedah sedaj najbolj skrbi Alep, drugo največje mesto v Siriji, ki mu preti zasedba. Tam živi tri milijone ljudi. To je nov val, ki lahko pride v Turčijo. "Mi vrat ne bomo zaprli, to ni v naši navadi. Ni človeško, da zapreš vrata ljudem, ki bežijo, da bi preživeli," je poudaril in dodal, da je to tudi sporočilo članicam unije.
O nameri EU, da bi Turčiji finančno pomagala zadržati begunce, tako da ti ne bi prihajali v Evropo, veleposlanik meni, da ne gre le za denar, temveč gre za to, kaj ti ljudje želijo. Predstavniki članic unije bi po njegovih besedah morali priti v Turčijo in govoriti z begunci se prepričati, kaj ti ljudje želijo in potrebujejo, ter jim morda pojasniti, zakaj niso dobrodošli.
Na vprašanje, kako lahko EU pomaga Turčiji, veleposlanik odgovarja, da je treba gibanja iz Turčije v druge kraje organizirati na zakoniti osnovi. Turčija lahko EU pomaga razlikovati med pravimi begunci iz Sirije in ekonomskimi migranti. EU lahko Turčiji pomaga pri zagotavljanju storitev, na primer zdravstvene oskrbe in izobraževanja.
Nameravano prilivanje denarja pa po njegovem mnenju ni pravi način. O milijardi evrov, o kateri govori Evropska komisija, je Yenel dejal, da je to "nekoliko čuden način pomoči", saj gre za sredstva iz programa predpristopne pomoči IPA, namenjena za pristopni proces. Pomoč EU bi morala biti nekaj "dodatnega", je poudaril v pogovoru za Agence Europe.
Turčija po njegovih besedah zavrača idejo o vzpostavitvi območij "hotspots" za obravnavo beguncev ob sodelovanju evropskih agencij in nacionalnih oblasti, ki jih unija pripravlja v Italiji in Grčiji, tudi v sosedah Sirije. "Ne potrebujemo jih. To ni ne izvedljivo ne politično vzdržno," je poudaril.
Turški veleposlanik je kritičen tudi do evropskega seznama varnih držav izvora, ki naj bi omogočil lažje vračanje oseb, ki niso upravičene do mednarodne zaščite. EU seznama še ni sprejela, o njem bodo v četrtek razpravljali notranji ministri unije. Po predlogu Evropske komisije naj bi bile na njem države Zahodnega Balkana in Turčija.
"Ne razumem, zakaj sploh potrebujejo seznam varnih držav. Vsaka kandidatka za članstvo v uniji bi morala biti brez razprave obravnavana kot varna država. Slišimo, da se razpravlja o tem, ali se lahko Turčijo obravnava kot varno državo, kar je ironično in protislovno. Turčija naj bi bila torej varna država za Sirce, ne pa za Turke. To je absurdno," je o tem menil Yenel.
