Cerar je uvodoma dejal, da so se ZN v 70 letih obstoja na nekatere spremembe uspešno prilagodili, pri drugih pa jim je zmanjkalo ustvarjalnosti, politične volje in prilagodljivosti. Pred desetimi leti so voditelji v New Yorku razvili pogumen načrt za povečanje mednarodne varnosti, napredek človekovih pravic in razvoj, kar je vodilo v ustanovitev Sveta za človekove pravice in Komisijo za gradnjo miru.
Kolektivno so podprli koncept odgovornosti za zaščito ljudi pred množičnimi grozodejstvi in sistematičnimi kršitvami človekovih pravic. Prav tako so se zavezali reformi Varnostnega sveta in reformam ZN na splošno. "ZN se morajo še naprej prilagajati novim izzivom in je pomembno, da napredujejo v tem pogledu."
Cerar je pozdravil novo razvojno agendo in pozval k sprejetju ambicioznega, trajnega, univerzalnega in pravno zavezujočega podnebnega sporazuma konec leta v Parizu.
Slovenija je močno aktivna pri zaščiti okolja in želi v okvirju tega opozoriti na poseben pomen čebel za trajnostno proizvodnjo hrane ter biološko raznolikost. "Slovenska vlada predlaga razglasitev Svetovnega dneva čebel in bo zaprosila ZN za potrditev," je dejal Cerar.
V delu govora posvečenem človekovim pravicam je Cerar dejal, da je njihovo spoštovanje ključno ustanovno načelo Slovenije kot države in predstavlja enega osnovnih elementov zunanje politike.
"Slovenija bo še naprej zagovarjala napreden pristop do vprašanja človekovih pravic in si prizadevala za izboljšanje mednarodnih norm in standardov," je dejal Cerar in spomnil na slovensko kandidaturo v Svet za človekove pravice za obdobje od 2016 do 2018. V govoru ni pozabil na ženske pravice in opisal napredek ter dodal, da se mora prizadevanje za enakopravnost med spoloma nadaljevati.
Cerar je spoštovanje vladavine prava označil za bistven pogoj razvoja in miroljubnega sožitja držav. Slovenija je prepričana v pomembnost mednarodnih pogodb in trdno podpira tudi Mednarodno kazensko sodišče (ICC), pri čemer bo še naprej zagovarjala trdno in neodvisno sodišče, kakor tudi univerzalnost Rimskega statuta in amandmajev iz Kampale. Vse države pa poziva naj s sodiščem sodelujejo.
Premier je omenil vojne v Siriji, Iraku, Libiji, Gazi, Jemnu, Južnem Sudanu, Srednjeafriški republiki in drugje, ki se prelivajo čez meje, njihove posledice pa se čutijo po svetu. Položaj je še slabši zaradi nasilnega ekstremizma in Islamske države (IS) ter drugih terorističnih skupin.
"To se mora končati. Varnostni svet, še posebej stalne članice, pozivamo naj presežejo delitve in najdejo način za učinkovitejše soočanje s tem vse slabšim položajem v skladu s primarno odgovornostjo za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti," je dejal premier.
