Kot je ob prostovoljski akciji v okviru tedna korporativnega prostovoljstva v Ljubljani v izjavi za medije poudaril Pahor, je begunska kriza najprej in predvsem humanitarna kriza. "Varnostna bi postala, če na ravni evropskih držav, zlasti tistih, ki nas ta hip najbolj neposredno prizadeva, ne bi prišlo do usklajene politike. Ta usklajena politika mora pokazati, kako je mogoče stisko ljudi rešiti tako, da na drugi strani ne nagrmadi neke skrbi, dvome, celo načne zaupanje naših državljank in državljanov v ravnanje oblasti," je pojasnil.
Ta teden bo po njegovih pričakovanjih precej zahteven. Poleg skrbi za ljudi v stiski, ki prihajajo v Evropo, po njegovih besedah tudi ne moremo bežati od skrbi in dvomov "naših ljudi". Kot je dejal, je ta dvom legitimen in ga je treba s pravimi odločitvami in s primernim ravnanjem odpravljati, ne pa poglabljati.
Po njegovih besedah nas čaka zahtevno obdobje, pri čemer pa je Pahor prepričan, "da ga bomo zmogli obvladati tako, da bomo ponosni na svoje ravnanje". Po njegovi presoji je država pripravljena na drugi val. Bodo pa, kot je dejal, prišli trenutki, ko bodo morali ljudje, denimo policisti in drugi, presojati, kako ravnati v hipu. "Tukaj kot predsednik države računam na njihovo profesionalnost, na njihovo vestnost. Mislim, da imamo ljudi, ki si zaslužijo naše zaupanje in bi bilo zdaj dvomiti v njihovo sposobnost ali profesionalnost odveč," je dejal. Ob tem je opozoril, da bo kdaj odločitve težko sprejeti, ker na voljo ne bo dobrih, ampak bo treba izbrati med slabimi.
Kot je še dejal Pahor, je begunska kriza drugačna od ekonomske. Pri ekonomski krizi je namreč po njegovih besedah šlo za denar, za banke, kar je seveda posredno vplivalo tudi na blaginjo ljudi in občutek varnosti. Pri begunski krizi pa je ta občutek veliko bolj neposreden, gre tako za begunce kot tudi za ljudi, ki živijo v državah, kamor so ti namenjeni. "V tem smislu je to lahko veliko večja kriza, če je ne bomo reševali preudarno, humano pa seveda tudi tako, da bodo naši ljudje vedeli, kaj počnemo, zakaj in da stvari obvladujemo, da se ne bi poglobil kakšen nepotreben strah pred begunci," je dejal.
Na vprašanje, ali bi k zmanjšanju strahu pripomoglo to, da bi se kot poveljnik vojske odločil, naj se vključi vojaška sila za varovanje južne meje, je odgovoril, da je za logistično podporo vojski, policiji in drugim organom odgovorna vlada. "Bo že premislila, če in ko bi to potrebovala. Zaenkrat take pomoči ne potrebuje," je dejal. Po njegovih besedah moramo biti zelo previdni pri morebitnem logističnem vključevanju vojske v to, "da se ne bi poglobil strah, da gre zlasti in predvsem za varnostno krizo, saj gre najprej za humanitarno". "Varnostna bi postala, če bi begunci in državljani dobili občutek, da je država ne obvladuje. Zaenkrat jo," je dejal.
A, kot je poudaril, to ni pomembno samo za Slovenijo, ampak za vso Evropo. Slovenija se mora po njegovih besedah pogovarjati z vsemi drugimi državami. "Sem in tja je bilo zaznati kakšen dvom v to, ali Slovenija z vsemi sosednjimi državami ohranja in krepi prijateljske odnose. Mislim, da se zdaj kaže ta napor Slovenije, da ima kolikor je mogoče dobre in prijateljske odnose s sosednjimi državami, poplačan," je dejal.
