Še pred današnjim pogovorom z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, ki naj bi bil po novem pripravljen sodelovati z Rusijo, je Putin za ameriško televezijo CBS ponovil, da Rusija podpira legitimno sirsko vlado. Izpostavil je še, da za končanje sirske krize ni druge poti kot podpora vladnim silam v boju proti terorizmu. Za zamahom roke je odpravil trditve, da je sirski predsednik Bašar Al Asad zakrivil vojne zločine proti lastnemu narodu. Putin meni, da so Asada v zadnjih letih namerno prikazali v črni luči, vse z namenom, da bi ga strmoglavili z oblasti.
Putin je v intervjuju našel še čas za komentar na kritične očitke, češ da sam izhaja iz sovjetske varnostno-obveščevalne službe KGB in kot takšen ni primeren za voditelja države. Povedal je, da znanje in izkušnje pridobljene v KGB s pridom izkorišča pri svojem delu. Na besede s strani republikanskega senatorja Marca Rubia, da je Putin dejansko gangster, pa je v šali navrgel retorično vprašanje: »Kako sem lahko gangster, če sem delal za KGB?« In dodal: »Dajte no. To je skregano z realnostjo.«
Odnosi velikih sil do akterjev v zapleteni sirski državljanski vojni so precej različni. Rusija in Iran podpirata Al Asada in ga zalagata z orožjem. Doslej so povsem drugačno stališče imele ZDA, ki zahtevajo padec Asadove vladavine. Z denarjem in urjenjem podpirajo različne uporniške skupine, ki naj bi se borile tako proti Asadu kot proti skrajnežem Islamske države. V tej koaliciji manjši deleže prispevajo še Velika Britanija, Belgija, Nemčija, Kanada, Danska, Italija, Nizozemska, Norveška, Španija, Portugalska, Turčija, Avstralija, Nova Zelandija, Jordanija, Maroko, Katar, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Singapur.
Minuli konec tedna je Francija izvedla prve zračne napade na IS. Prav tako je pričakovati, da bo britanski premier David Cameron omehčal trdo britansko stališče do Asada in naj bi tako naredil korak nasproti ruskemu razumevanju konflikta.
