Vlada je namreč v zakonu o izvrševanju proračuna, ki je predmet pravkar začetega pogovora med vlado in sindikati javnega sektorja, predvidela podaljšanje sedaj veljavnih varčevalnih ukrepov, ki bi se sicer s koncem leta sprostili. Gre za znižane vrednosti plačnih razredov, zamrznitev izplačevanja redne delovne uspešnosti, znižano plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, nižji regres za letni dopust ter delno zamrznitev premij za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje.
Prav tako namerava vlada, kot je razvidno iz osnutka zakona o izvrševanju državnega proračuna, podaljšati še nekatere ukrepe iz zakona za uravnoteženje javnih financ, in sicer omejitev letnega dopusta na 35 dni, omejitve pri sklepanju avtorskih in podjemnih pogodb, omejitev sklepanja pogodb o izobraževanju in določbe o prenehanju pogodbe o zaposlitvi za uslužbence z izpolnjenimi pogoji za starostno pokojnino.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je pred današnjim srečanjem z vladno stranjo v izjavi za medije pojasnil, da obstaja možnost, da bo vlada - če sindikati ne pristanejo na njene pogoje - z zakonodajnim postopkom na podlagi izhodiščnih predlogov nadaljevala. "To za sindikate ni sprejemljivo," je poudaril.
Ob tem je Štrukelj spomnil na po njegovih ocenah ključno določbo iz socialnega sporazuma, ki pravi, da se ključna vprašanja plačnega sistema v javnem sektorju lahko urejajo zgolj v soglasju s socialnimi partnerji. "Moje vprašanje je, kaj bo vlada s takim zakonom naredila, če ne bo imela soglasja sindikatov," je pojasnil.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je na vprašanje, ali lahko vlada da sindikatom zagotovilo, da enostransko ne bo sprejemala nič, kar je povezano s plačnimi postavkami, odgovoril, da lahko vlada da zagotovilo, da bo spoštovala vse, kar bo zapisano v dogovoru s sindikati.
Pojasnil je, da morajo biti določbe, ki so vezane na umestitev mase plač, zapisane v zakonu. Za zdaj so po njegovih besedah zapisane v zakonu o izvrševanju proračuna, ki omogoča, da se proračun sploh lahko vloži v nadaljnjo obravnavo, se pa bodo s sindikalno stranjo pogovarjali tudi o morebitnih alternativnih rešitvah. "Vendar pa ne moremo govoriti o tem, da se vse določbe umaknejo, lahko se pa drugače ali drugje zapišejo," je pojasnil.
Tudi minister Mramor je poudaril, da morajo ob proračunu, ki ga nameravajo v parlament vložiti v četrtek, predložiti tudi vse pravne podlage, zato so v zakon o izvrševanju proračuna uvrstili tudi določbe v zvezi s plačami. So pa po njegovih besedah pripravljeni te določbe vključiti tudi v poseben, interventen zakon in se o njih pogajati do takrat, ko bo proračun v parlamentu dokončno sprejet. V skladu z dogovorom s sindikati bi namreč lahko do takrat zakonske predloge v parlamentarnem postopku spremenili z dopolnili.
Je pa Mramor poudaril, da bo vlada vztrajala pri zastavljenih proračunskih okvirjih. Če bi jih presegli, bi bili v neskladju z zakonom o fiskalnem pravilu in tudi v nasprotju s programom stabilnosti, je pojasnil.
Toda sindikati želijo, da varčevalni ukrepi, tako kot je bilo to predvideno, s koncem leta prenehajo. Po besedah predsednice Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Jelke Mlakar so od sedaj veljavnih ukrepov absolutno nesprejemljivi znižan regres, omejevanje zaposlovanja in znižana plačna lestvica. V možnosti zaposlovanja mladih v javnem sektorju, ki jo vlada predvideva, Mlakarjeva vidi tudi zaposlitve medicinskih sester, saj mladi zdaj ne morejo priti v sistem. Toda boji se, kot pravi, da brez pritiska medijev in brez sindikalnih zaostrovanj ne bo šlo.
V sindikatu po besedah Mlakarjeve vztrajajo, da se ob pogajanjih vzporedno rešuje tudi za njih zelo pomembna problematika, in sicer kadrovski normativi. Od ministrstva za zdravje želijo v zvezi s tem konkreten odgovor do 30. septembra, sicer se bodo 8. oktobra preoblikovali v stavkovni odbor.
