Kot je znano, je Škoberne prvi pravnomočno obsojeni sodnik v zgodovini Slovenije. Decembra 2013 so mu ljubljanski okrožni sodniki zaradi zlorabe položaja in jemanja podkupnine prisodili pet let in pol zapora ter plačilo 19.622 evrov stranske denarne kazni, višji sodniki pa so mu nato zaporno kazen znižali za šest mesecev.
Ko je zadeva privrela na dan, je bil Škoberne najprej dva dneva sodno pridržan, nato pa mu je preiskovalni sodnik odredil enomesečni pripor. Po treh tednih je bil Škoberne izpuščen na prostost, saj po zaslišanju prič v preiskavi ni bilo več bojazni, da bi vplival nanje. Pozneje se je izkazalo, da je bil od 26. januarja 2011 do 16. februarja 2011 nezakonito pod ključem, ker je o odpravi njegove imunitete odločala le državnozborska mandatno-imunitarna komisija, ne pa tudi poslanci državnega zbora, so ugotovili vrhovni sodniki.
Škoberne v tožbi, ki jo je vložil januarja lani, za 21 dni nezakonitega pripora od države zahteva 30.000 evrov odškodnine. Včeraj so bili v pravdi pred ljubljanskim okrožnim sodiščem zaslišani psiholog Matic Munc, zdravnica Tina Kmet, pedagog Fulvio Dolgan in Škobernetov sin Nejc.
Soba 51
Munc, ki je v kritičnem času delal kot psiholog v ZPKZ Ljubljana, je povedal, da je Škoberne zaradi družbenega statusa zunaj zidov absolutno izstopal od ostalih pripornikov. Ker gre za uslužbenca pravosodja, je zanj iz varnostnih razlogov veljal drug režim, bil je izoliran od ostalih, v samici številka 51.
Nejc Škoberne o svojem očetu: »Muncu gre zahvala, da danes sploh še imam očeta.«
Ob sprejemu je bil Škoberne po oceni Matica Munca zelo prizadet, med ostalimi priporniki pa je sodnikov prihod v zavod dvignil precej prahu. Ker je Munc ocenil, da bi si Škoberne lahko ogrozil življenje, sta imela razgovore vsak dan. »Med pogovori je večkrat spraševal, ali se zavedamo, da gre za nezakonito početje,« je dejal.
Munc je še povedal, da so imena potencialnih samomorilcev dostopna vsem pravosodnim policistom v zavodu, Škoberneta pa nalašč ni pripisal na seznam, da ne bi o tem razplamtel vsesplošne debate med zaposleni, informacija pa bi zelo hitro lahko pricurljala v javnost.
Povsem drugače se pripornika spominja pedagog Dolgan. »Osebno sem videl Škoberneta v redu, umirjenega, nič posebnega,« je med drugim dejal, nobenih posebnosti se ne spominja niti takratna zdravnica Kmetova, ki je Škoberneta ob prihodu rutinsko pregledala.
»Človek se je zdel kot mrtev«
Škobernetov sin Nejc je med pričanjem izpostavil spremenjen odnos z očetom. Preden so ga vtaknili v pripor, sta si bila veliko bližje, zdaj pa je njun odnos označil kot »tujčevski«. Z bratom in mamo ga je v priporu obiskal dvakrat.
»Človek se je zdel kot mrtev,« je sin opisal očeta pod ključem in pojasnil, da ga je motilo predvsem to, da je osamljen. »Muncu gre zahvala, da danes sploh še imam očeta,« je med drugim dejal Nejc. Pojasnil je tudi, da je imel oče prej razgibano družabno življenje, dandanes, ne le zaradi okoliščine, da je zaprt, pa nič več. Mnogi prijatelji so ga po sinovih besedah zapustili, na vrat pa si je nakopal tudi nešteto govoric.
Sodnica je včeraj pravdo zaključila, svojo odločitev pa bo vpletenim posredovana pisno, predvidoma v mesecu dni. Je pa bilo na naroku slišati, da med Škobernetom in državo še vedno obstaja možnost poravnave.
