Po opravljeni razpravi na zaprtem in odprtem delu seje bodo poslanci glasovali o predlaganih sklepih. Prvi je seznanitvene narave, z drugim pa naj bi podprli poročilo komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. To je sicer tajno, a je predsednik komisije Branko Grims pojasnil, da bi se poslanci s podporo sklepu zavzeli za spremembo politike na varnostnem področju ter za bistveno povečanje sredstev policiji, vojski, civilni zaščiti in drugim službam.
Kot je dejal Grims, je pred nami izjemen varnostni izziv, ki ga predstavlja migrantska kriza za Evropo in zaradi njene lege še posebej za Slovenijo. Prvi migrantski val v Sloveniji je bil po njegovih besedah šele začetek, "še uvertura ne". Prvi val smo sicer v državi po njegovih besedah zelo dobro obvladali, zato je izrekel priznanje vsem, ki so s skrajnimi napori obvladali to situacijo.
A pri tem se je treba zavedati, da je Slovenijo v veliki meri razbremenila Madžarska, ki ni zaprla meja s Hrvaško. Poleg tega je po Grimsovih besedah pričakovati, da bo naslednji begunski val še mnogo večji, saj naj bi se na odhod v Evropo pripravljalo še pol milijona ljudi, posamezne države pa bodo verjetno zapirale meje. Na to se je, pravi Grims, treba resno pripraviti s spremembo varnostne politike.
Da begunska kriza še ni minila in so s tem povezana določena tveganja, se strinja tudi zunanji minister Karl Erjavec. Razmere v mednarodni skupnosti po njegovih besedah niso dobre, kriza v Siriji bi lahko trajala štiri leta ali več. Zato je prepričan, da bo treba politiko prilagoditi novim razmeram. Gre namreč za novo grožnjo, ki jo lahko denimo primerjamo s poplavami, je dejal.
Po črnem scenariju bi lahko v Slovenijo prišlo več tisoč ljudi, zato bo treba prilagoditi varnostno politiko, pregledati načrte in zagotoviti vir za financiranje. V predlogih proračunov je vlada sicer za policijo zagotovila 30 milijonov evrov dodatnih sredstev, a Erjavec se sprašuje, ali bo to zadostovalo. "Potrebujemo trajna finančna sredstva in ukrepe," je dejal.
Opozoril je, da EU za obvladovanje begunske krize nima pripravljenih ustreznih mehanizmov, zato bo treba v prihodnjih tednih zagotoviti bolj proaktivno vlogo mednarodne skupnosti. Erjavec ima velika pričakovanja od današnjega zasedanja vrha EU in upa, da bodo ministri za notranje in zunanje zadeve izoblikovali celovite rešitve.
