Skupina Kazenska ovadba je civilna združba, ki si ob pomoči aktivnih državljanov, želi zgraditi družbo, v kateri bosta pojma pravo in pravica sinonima. Kjer bodo zakoni veljali za vse, ne samo za nekatere. Kjer bodo vsi enakopravni, ne glede na rodovnik, politično pripadnost in stanje na tekočem računu.
arhiv SKO
Danes ob 17. uri v Miklošičevem parku nasproti vrhovnega sodišča SKO pripravlja javni shod in forum v podporo politično neodvisnega sodstva. Ministrstvo jim sicer ni dovolilo shoda na ploščadi pred sodiščem, kar sicer ni razumljivo, saj podpore sodstvu ne morejo izražati npr. na tržnici ali pred banko. Zato se bodo zbrali na javni površini – park s pločnikom. Ministra javno pozivajo, naj razloži, zakaj je Odboru 2014 tam dovolil shod, njim pa ne.
V povezovanju se večinoma združujejo pravni strokovnjaki, ki vlagajo naznanila sumov storitev kaznivih dejanj in neposrednih kazenskih ovadb za dejanja, za katera menijo, da je z njimi oškodovana Slovenija ali njeni prebivalci, torej zoper tako imenovane politične in gospodarske tajkune. Kot pojasni pooblaščenka skupine Ana Jug, sicer odvetnica iz Nove Gorice, se zavedajo pomena samostojnosti in politične neodvisnosti sodstva kot tretje veje oblasti.
Sodstvo je temelj
»Ni nam vseeno, da s padanjem 'tajkunskih sodb' na višjih sodnih stopnjah strmo usihata tudi ugled sodstva in zaupanje vanj. Prav tako nam ni vseeno, da se sodstvo vsevprek zmerja za krivosodje,« v imenu Skupine Kazenska ovadba (SKO) pove Jugova. »Če ta veja oblasti ne bo delovala, kot bi morala, lahko hitro pride do velikega kaosa v državi. Želim reči: brez vlade – parlamenta bi zmogli, brez pravične in transparentne policije, tožilstva in sodstva pa bi preživeli le kak dan,« pojasni.
Razloži še, da sodnije ne moreš samo kritizirati. Treba jo je pomagati postaviti na noge. Predvsem pa je nujno doseči, da postane samostojna in politično neodvisna veja oblasti. »Politika namreč nekako krmili pravico v tej državi. Zaupanje v sodstvo se je zato porazgubilo,« nadaljuje Ana Jug in poudari, da prav zato glasno podpirajo še tistih nekaj sodnikov, ki so pokončni in pošteni. Tako so njihovi shodi, eden bo danes popoldne, obarvani pozitivno.
osebni arhiv
Zakaj padajo sodbe
»Pogumni sodniki na prvi in drugi stopnji navadno še obsodijo tako imenovane politične ali gospodarske tajkune in verjamem, da so pri taki obsodbi vestnejši in temeljitejši kot pri vsakem drugem sojenju ostalim državljanom. Večja težava je na sodiščih višjih stopenj, ki so, statistično gledano, očitno skorumpirana, saj ni verjetnosti, da nižji sodniki zgolj v teh sodnih postopkih množično delajo procesne napake,« v imenu skupine stanje sodstva pri nas komentira Jugova.
Podane ovadbe
Da je njihovo delovanje resno in aktivno, dokazuje že nekaj kazenskih ovadb, ki so jih sprožili. Prva je bila zoper javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti, ki jih je predstavljalo domobransko slavje s sovražnim govorom v Rovtah avgusta leta 2013. Nadalje so naznanili sum storitve kaznivih dejanj zlorabe položaja in uradnih pravic, nevestnega dela v službi in drugih kaznivih dejanj zoper Franca Križaniča in vodilne bankirje zaradi ravnanja v NKBM, d. d. (politično kreditiranje ipd.).
V letu 2013 so objavili obširno kazensko ovadbo zoper neznane storilce, naperjene proti osebam iz političnega in gospodarskega vrha, ki naj bi oškodovali ljudstvo. Kazenske ovadbe so se podpisovale po vsej Sloveniji in se vlagale na okrožna državna tožilstva. Naslednje pomembno delo te skupine je bilo naznanilo kaznivih dejanj stečajnih upraviteljev, ki nadaljujejo divjo privatizacijo.
Vedno so na preži
»Ker smo v Sloveniji prišli tako daleč, da nekateri državni funkcionarji in politiki niti ne skrivajo več svojih deviatnih ravnanj, smo oktobra lani pozvali vrhovnega državnega tožilca, dr. Zvonka Fišerja, naj pojasni, koliko se njegovi podrejeni in on sam držijo tiste norme določbe Zakona o kazenskem postopku, ki pravi, da so organi pregona dolžni po uradni dolžnosti uvesti kazenski postopek, kolikor zvedo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Odgovora ni bilo,« pojasni pooblaščenka SKO Ana Jug.
Tudi zoper razprodajo
Naznanili so tudi ovadbe zoper državne funkcionarje na najvišjih mestih v državi – zoper nekdanjo premierko Bratuškovo, zoper nekdanjega finančnega ministra Čuferja, zoper nekdanjega premierja Janšo. Nenehno spremljajo tudi razprodaje premoženja, ki jih nadaljuje sedanja vlada. Odprti projekti, s katerimi se trenutno še ukvarja SKO, so korupcije na najvišji ravni, nove divje privatizacije, nepošteno zadolževanje, mobingi …
osebni arhiv
