Novice Svet24

Še vedno radovedna, nasmejana, pronicljiva Manca priznava, da si oddaje sploh ni posebej želela, saj se zaveda, da je to veliko garanje, po drugi strani pa rada počne stvari, ki se ji zdijo pomembne za našo družbo. In glede na to, kar danes lahko gledamo na televiziji, ne dvomimo, da bo veliko gledalcev presrečnih, ker bodo imeli priložnost spremljati pogovore, v kateri ne bo mrgolelo banalnosti, kletvic, samopromocije …

RTV

Vračate se na Televizijo Slovenija. Ste v zadnjih letih kaj lobirali za kakšno oddajo ali vas je ponudba res povsem presenetila?

Lobirala? Zame lobira življenje! Dogajajo se mi neverjetne reči, tudi za tole oddajo je luštna zgodbica, vendar najbrž nimava časa, da bi vam jo povedala. Nisem bila presenečena, saj me redko kaj preseneti. Življenju vsak dan, ko odprem oči, rečem da. In vsak večer, ko zaprem veke, hvala.

Domnevam, da ste se najprej pohvalili hčerki, ki je tudi voditeljica na TVS?

Z oddajo se nisem nikomur hvalila, tiho sem bila, dokler ni bilo jasno, da se bo res zgodila. O njej sem najprej povedala ljubi 20-letni vnukinji, ki se je oddaje še bolj razveselila kot njena babica. (smeh) Jaz se namreč presneto dobro zavedam, kakšno garanje je najti ustrezne zgodbe, poiskati pesem, ki bo uvedla vsako oddajo, prebrati kupe knjig, ki osvetljujejo naše teme z različnih vidikov … 

Pred kratkim sem sodelovala v razpravi o tem, kako obupne so včasih voditeljice literarnih srečanj in da ste prav vi ena od svetlih izjem. Zato ker pač sprašujete stvari, ki so resnično zanimive. Toda to ni mogoče, če nisi v resnici radoveden, kajne? 

Iskrena, prostodušna radovednost je gotovo potrebna. A ključ je drugje: da te zgodbe ljudi zares zanimajo! Da te torej zanimajo drugi veliko bolj, kot te zanima promocija lastnega ega. Pri mojih 67 letih je to že povsem mogoče. (smeh) 

Kaj se je z leti zgodilo z vašo radovednostjo? Ste morda bolj selektivni pri stvareh, ki vas zanimajo? 

Radovedna nisem nič manj, kot sem bila. Še bolj, bi si upala reči, kajti zanimajo me brezgrajne globine človekove duše, tu pa ni konca ne kraja vprašanj, skrivnosti, čudenj … Selektivna sem pa res bolj. Ne družim se več z ljudmi, ki me ne navdihujejo, ne berem več knjig, ki se ne pogovarjajo z mojo dušo. Ne potujem več v daljne kraje širnega sveta, kar sem počela pol stoletja, zdaj najraje potujem sama vase. Uf, kaj vse tam vidim! Včasih tako boli, da si mislim, da me bo kar pobralo. Da bom umrla. In me reši vprašanje: pa kaj potem, če boš umrla? Zavedanje minljivosti in prisotnosti smrti je najboljši obliž za hude rane in hkrati največji eliksir za radostno bivanje in dihanje življenja s polnimi pljuči sleherni dan, vsako uro!

RTV

Ali morda z leti čas drugače cenite; bolj pazite, da ga ne izgubljate zaradi ljudi, ki tega niso vredni? 

Seveda! Saj veste, čim starejši smo, hitreje odteka naš čas. Meni še posebej hitro, ker se mi nenehno dogaja toliko zanimivih ljudi in stvari, da mi nikakor ne uspe biti dolgčas, v katerem čas teče veliko počasneje. Pazim torej ta najpomembnejši dar, pazim! Da ne teče v prazno, da nimam občutka, da je šel v nič. 

Kdo bodo vaši prvi sogovorniki v oddaji in kako jih nameravate izbirati? 

Glede na dolgo kilometrino delovanja sogovornikov ni težko najti. Izbiram jih po tem, katera tema bi komu ustrezala. Včasih mi rečejo: 'Ti imaš pa res odlično intuicijo. Prav to je zdaj v središču mojega zanimanja!' Da, intuicijo imam res dobro, saj sem rojena v znamenju rib, ki je najbolj mistično in najbolj razumevajoče znamenje v zodiaku. Intuicija mi res zelo pomaga že vse življenje, Bogu hvala zanjo! Vedno bosta dva gosta, ženska in moški. V prvi oddaji, v kateri se bomo pogovarjali o pomenu življenjskih zgodb, bom gostila Tatjano Zorko, zdravnico za srce in realitetno psihoterapevtko, in zaporniškega duhovnika Roberta Friškovca, ki se naposluša zgodb in ve, kako pomembno je biti sočutno uho in odprto srce za te zgodbe.  

Vas kaj skrbi, ker so se vsebine na televiziji v zadnjih letih zelo spremenile? 

Ježeš, bom kar po resnici povedala, pa bo, kar bo. Jaz namreč televizije skoraj ne gledam. Ker tako rada berem knjige, oboje hkrati pa ne gre v velikih količinah. A so mi moji 'šefi' lepo povedali, kakšne so danes novosti na televiziji. Rekla sem, da bi imela oddajo enkrat mesečno, vendar so mi povedali, da je konec tistih časov, ko smo imeli priljubljeno oddajo Moški, ženske – to je bil prva pogovorna oddaja na slovenski televiziji – enkrat na mesec. Zdaj je treba imeti oddajo vsak dan ali vsaj enkrat tedensko. Zdaj se dela serije. Torej bo oddaja Čas za Manco Košir mini serija 12 oddaj, ki bodo na sporedu vsako sredo ob 20.30 na drugem programu. Uf, garamo. Kakšna sreča, da smo dobra ekipa, joj, kakšna sreča! 

Kaj pravite na to, da resničnostni šovi ponujajo vse, seks, kletvice, fizične obračune … V Srbiji imajo denimo trenutno kar tri televizijske resničnostne programe, v katerih je popoln razvrat in v katerih sodelujejo tudi starlete, ki odkrito govorijo o svojih cenikih za prostitucijo! 

Nimam komentarja. Žalostna slika in prilika časov, v katerih živimo. 

Mislite, da ima fakulteta za novinarstvo, kjer ste delali do upokojitve, pri nas sploh še prihodnost? Kaj ni novinarstvo eden od poklicev, ki so ga v zadnjih letih najbolj degradirali? 

Ah … Glede na to, da je moj moto, že odkar vem zase, učim se, torej sem, upam, da ima FDV prihodnost, pa tudi druge fakultete. A le če bodo kakovostne, česar zdajšnja bolonjska usmerjenost ne obeta, pa tudi neoliberalistična varčevalna politika ne. Ambiciozni odhajajo študirat v tujino, slabo pismeni pa prevečkrat postanejo 'novinarji' na domačih tleh. 

Ali raje berete časopise ali knjige? 

Knjige, knjige! Najraje pesniške zbirke in modroslovje. 

Veliko ste naredili za knjige pri nas. Bi lahko rekli, da ste kot neka naša Oprah? 

Tako mi pravijo mnogi, da. Toda sama se z Oprah ne primerjam, saj sem sama svoja, z izdelano 'blagovno znamko' Beremo z Manco Košir. Pa še ARS povrhu! Ali veste, da so v Differentu izdelali lesena očala z mojim imenom Manca ARS (ambasadorka radostnega staranja)? Jih bom imela na nosu med oddajo. Z nakupom enih lesenih očal Manca ARS bomo vrnili gozdu, kar smo dobili od njega: kupili najmanj deset drevesnih sadik za pogozditev slovenskih gozdov, uničenih od žleda in lubadarja, hura!