Po Knezovih besedah so ukrepi zajeli tudi načrtovanje in gradnjo manjkajočih avtocestnih odsekov ter izobraževanje, osveščanje in obveščanje uporabnikov avtocest.
"Ukrepi, ki smo jih sprejeli, kažejo, da smo na dobri poti. Čakajo nas odgovorne obnove avtocestnih odsekov in boljša prometna informiranost," je dejal Knez in dodal, da bo uprava Darsa še naprej delovala v Ljubljani, nekatere strokovne službe pa bodo delovale v prenovljeni stavbi Darsa v Celju. Za prenovo stavbe v Celju je sicer Dars odštel 560.000 evrov.
Letos naj bi obnovili 40 kilometrov avtocest
Član uprave Darsa Franc Skok je pojasnil, da so lani obnovili dobrih 20 kilometrov avtocest, med drugim so tako v predoru Karavanke postavili sistem za videonadzor prometa, v predoru Podmilj so obnovili LED smernike, letos pa naj bi obnovili 40 kilometrov avtocest.
Letos je Dars dogradil hitro cesto Koper-Izola s predorom Markovec, izbran je tudi izvajalec del za gradnjo odseka avtoceste Draženci-mednarodni mejni prehod Gruškovje. Dars je letos za obnovitvena dela na avtocestah in gradnjo novih priključkov porabil od 80 do 90 milijonov evrov.
Predstavnik Darsa Ulrich Zorin je pri zagotavljanju večje pretočnosti avtocest posebej izpostavil pravilno razvrščanje vozil ob zastojih in postavljanje zapor v nočnem času. Po njegovi oceni so zastoji neizbežni, saj Dars mora izvajati obnovitvena in vzdrževalna dela. Postregel je tudi s podatkom, da letos v prometno-informacijskem centru pričakujejo okrog 170.000 klicev voznikov, lani pa so jih zabeležili 145.000.
Dejal je tudi, da letos nadgrajujejo sistem Kažipot, posodabljajo elektro in strojno opremo v predorih, v pripravi je tudi prenova pravilnika o vzdrževanju cest v nočnem času. Po besedah Zorina je delež tovornega prometa na avtocestah 22-odstoten, ta promet pa vsako leto raste.
Dars bo še zmanjševal dolg
O finančni stabilnosti Darsa je spregovoril član uprave Gašper Marc. Meni, da je Dars dolgoročno in kratkoročno stabilna družba, ki uspešno obvladuje poslovne procese in aktivno upravlja s finančnim dolgom.
Marc je poudaril, da se trudijo pridobiti ugodnejše vire financiranja projektov, v zadnjih štirih letih vključno z letom 2015 pa so odplačali 815 milijonov evrov glavnic in obresti posojil.
Dodal je še, da bodo z zmanjševanjem dolga nadaljevali tudi v prihodnje, pričakujejo pa nov poroštveni zakon, ki bo podlaga za izvedbo novih projektov.
