Državni svet je sprva sicer predlagal višji znesek proračunskih sredstev (dva oziroma 2,1 milijona evrov), a so se z ministrstvom za finance pozneje uskladili, da bo DS v letu 2016 in 2017 prejel po 1,9 milijona evrov.
Ker pa bo v primeru večjega števila sej DS zmanjkalo sredstev za sejnine svetnikom, je ministrstvo za finance zagotovilo, da bodo državnemu svetu namenili še dodatna sredstva iz tekoče proračunske rezerve. Vlada je namreč pri pripravi izhodišč za proračun vsem proračunskim porabnikom "rezala" sredstva za "druge odhodke za delo", v primeru državnega sveta pa so ta sredstva namenjena za sejnine.
Največ za plače
Tako bo za sejnine državnim svetnikom, če bo sej DS več od predvidenih, v letu 2016 zagotovljenih še 160.000, v letu 2017 pa 240.000 evrov iz proračunske rezerve.
Za vsako sejo DS sicer svetniku pripada po 134 evrov neto sejnine, za sejo interesne skupine ali komisije DZ pa po 81 evrov neto.
Največji delež proračunskega denarja bodo sicer v državnem svetu porabili za plače, v prihodnjem letu 930.000, v letu 2017 pa 960.000 evrov. Za sejnine je znotraj finančnega načrta predvidenih 580.000 evrov v letu 2016 in pol milijona evrov v letu 2017. Preostala sredstva bodo namenili za materialne stroške in investicije.
Poleg finančnega so državni svetniki na današnji seji potrdili še kadrovski načrt za prihodnji dve leti. V njem se dovoljeno število zaposlenih z 29 zmanjšuje na 27. Danes je sicer v državnem svetu zaposlenih 24 ljudi, med njimi dva funkcionarja, 21 javnih uslužbencev za nedoločen čas in ena javna uslužbenka za določen čas.
V prihodnjih dveh letih pa bodo v DS lahko zaposleni dva funkcionarja, 22 zaposlenih za nedoločen čas in trije za določen čas. Poleg tega se bo v DS lahko praktično usposabljajo pet dijakov in študentov.
Da je državni svet v trenutni obliki nepotrebna ustanova, je povedalo že več strokovnjakov in politikov. Med drugim so leta 2012 poslanske skupine SDS, Lista Virant, DeSUS in NSi v parlamentarno proceduro vložile predlog spremembe ustave za ukinitev državnega sveta. Za spremembo ustave in posledično ukinitev državnega sveta bi morali zbrati dve tretjini glasov, a jim to ni uspelo. Za neuspeh so bili ključni glasovi Pozitivne Slovenije, takrat največje parlamentarne stranke, ki je nasprotovala ukinitvi državnega sveta.
