Opremljanje urgentnega centra v bolnišnici Slovenj Gradec se bliža koncu, nove projekcije ministrstva za zdravje pa kažejo na zmanjševanje gravitacijskega območja tega centra.
209.000 evrov primanjkljaja naj bi priposlovala bolnišnica Slovenj Gradec.
KDAJ SPLOŠNI ZDRAVNIK?
»Zelo nas je presenetila enotna metodologija, kjer je gravitacijsko območje razdeljeno tako, da je satelitski urgentni center Radlje priključen urgentnemu centru Maribor, satelitski urgentni center Velenje pa urgentnemu centru Celje,« je povedal direktor Janez Lavre. Obenem je prepričan, da je bil s tem kršen tudi akt o ustanovitvi slovenjgraške bolnišnice, ki predvideva, da je gravitacijsko območje bolnišnice tudi velenjsko-savinjsko-šaleška regija in vse občine statističnega območja Koroške, kamor spadajo tudi Radlje ob Dravi z okoliškimi občinami. Glede načrtovanega delovanja urgentnega centra je Lavre opozoril, da ne vedo, kdaj bo v urgentnem centru začel delovati splošni zdravnik, kljub večletnim prizadevanjem še nimajo specializanta urgentne medicine za delo v urgentnem centru bolnišnice. Prostori centra so predvideni v obnovljenem delu bolnišnice in jih trenutno opremljajo. »Kljub vloženi reviziji za en sklop opreme pričakujemo, da bomo nameščanje opreme zaključili do konca oktobra, nato pa bi lahko center začel z delom. To bi se lahko zgodilo 1. decembra letos,« pojasnjuje Lavre.
Projekt rekonstrukcije in delne novogradnje ob slovenjgraški bolnišnici poteka od leta 2010, financira pa ga ministrstvo za zdravje. Opremljanje urgentnega centra gre h koncu, a novogradnja je za zdaj še brez opreme. Lavre pojasnjuje, da je v predlogu državnega proračuna za leti 2016 in 2017 predvidenih tudi devet milijonov evrov za opremo še preostalih prostorov.
Projekt rekonstrukcije in delne novogradnje poteka od leta 2010.
VIŠJI ODHODKI
Devetčlanski svet Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, ki se je sestal prvič v novi zasedbi, odkar je vlada kot ustanoviteljica tega javnega zdravstvenega zavoda v njem zamenjala pet članov, se je seznanil tudi z oceno poslovanja bolnišnice v prvem polletju letos. Po ocenah vodstva je ta poslovala s primanjkljajem v višini 209.000 evrov ob ocenjenih 19,1 milijona evrov prihodkov. Odhodki so od prihodkov višji predvsem zaradi višjih stroškov za zdravila in zdravstveni material, kot so bili predvideni, razkorak je tudi pri načrtovanih stroških ogrevanja in za preiskave krvi. Vodstvo bolnišnice ocenjuje, da je uravnoteženo poslovanje do konca leta uresničljiv cilj.
