Ljubljančan zaradi nedelujoče luči na izposojenem mestnem kolesu BicikeLJ dobil plačilni nalog v višini 40 evrov. Bizarno pri zgodbi je, da je vozil s prijateljema na lastnih kolesih, ki sta bila prav tako brez luči, redarji pa so ustavili in oglobili le njega.
STA
STA
Zgodilo se je v torek, 9. septembra, okoli 20.30 na Slovenski cesti 40 v Ljubljani. Naš sogovornik, ki ga bomo za namen tega prispevka poimenovali Janez Novak, si je na Prešernovem trgu izposodil mestno kolo BicikeLJ, nato pa s prijateljema na lastnih kolesih krenil po Čopovi in naprej po prenovljeni Slovenski v smeri Šiške, ko mu je pri gostiščuŠestica eden od trojice mestnih redarjev pod nos pomolil svetlečo palčko ...
»Najprej sem pomislil, da me zgolj opozarja, naj ne vozim po pločniku, saj sem le nekaj trenutkov, preden so me ustavili, zavil na cesto. Da mi luči na 'biciklu' niso delovale, pa do takrat sploh nisem opazil. Na znak tudi nisem takoj ustavil in sem se še nekaj metrov peljal naprej, zaradi česar mi je grozila globa v višini 500 evrov, kar pa so mi redarji prijazno spregledali,« pojasnjuje Janez. Z vožnjo kolesa brez prižganih luči je storil prekršek iz 9. odstavka 93. člena zakona o pravilih cestnega prometa, za kar je predvidena globa v višini 40 evrov.
Janez se sprašuje, zakaj so izbrali prav njega, medtem ko sta se prijatelja na lastnih kolesih, prav tako brez luči, lahko mirno odpeljala naprej ... »Pa tudi med opravljanjem postopka so se mimo nas po Slovenski vozili nekateri kolesarji brez prižganih luči. Sploh pa, kot da sem jaz kriv, da je nekdo pred mano uničil kolo oziroma luč – naj občina poskrbi, da bodo kolesa izpravna,« dodaja Janez, ki bo kazen izpodbijal z zahtevo za sodno varstvo.
STA
Kaj pravi redarstvo?
Vodja ljubljanskega mestnega redarstva Roman Fortuna na prigodo pravi, da bo v primeru izpodbijanja prekrška vse okoliščine dogodka ugotavljalo ljubljansko okrajno sodišče, zaradi vožnje brez luči pa so kritičnega večera redarji na Slovenski poleg Janeza kaznovali še enega kolesarja. »Kršitelja morebitni prekrški ostalih udeležencev v prometu ne odvezujejo odgovornosti za lastno kršitev pravil udeležbe v prometu. Vsak udeleženec v cestnem prometu je dolžan pred uporabo prevoznega sredstva preveriti, ali naprava in oprema na njem delujeta brezhibno,« še pravi Fortuna.
Na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet pa k temu dodajajo, da Europlakatove ekipe, ki skrbijo za vzdrževanje sistema in koles BicikeLJ, redno preverjajo brezhibnost koles, poškodovana pa odpeljejo na servis.
Alternativni viri javnih financ
STA
O inkasantskih praksah ljubljanskega mestnega redarstva smo v Svetu24 že večkrat pisali. Lani so mestni redarji izpeljali 101.032 ukrepov (14.917 več kot leto prej) in izdali 40.276 plačilnih nalogov (2413 več kot leta 2013). V občinsko blagajno so prispevali dobrih 4,351.863 evrov (največ kajpak iz naslova spisanih glob, in sicer 91 odstotkov). Glede na podatke v letnih poročilih pa se občinski prihodki iz tega naslova iz leta v leto večajo. Leta 2010 so ljubljanski mestni redarji v občinsko blagajno prispevali skoraj 2 milijona evrov manj kot lani oziroma 2,484.103 evre. Lani so globe v občinski proračun navrgle 3,987.529 evrov oziroma slabih 11.000 evrov na dan.
Kot pojasnjuje kriminolog Marko Rusjan, imajo denarne kazni kot vse kazenske sankcije namen vpliva na storilca in na družbo, da se kršitve predpisov pač ne bi več dogajale ... »Imajo pa denarne kazni še drugo naravo, zaradi katerih je njihovo izrekanje mamljivo. Pod imperativom iskanja alternativnih virov javnih financ postanejo denarne kazni zelo učinkovit način polnjenja državnih in občinskih proračunov. Tako da sankcija ni več namenjena vplivanju na storilca ali pravičnemu kaznovanju, temveč je namenjena tistemu, ki kazen izreka. Količina izrečenih sankcij je tako odvisna od potreb državnega ali lokalnega, ne pa od samih prekrškov. Kar pomeni, da postane denarna kazen samo še arbitrarno določen davek, ki ga plačuje del populacije,« dodaja Rusjan.
STA
STA
