Novice Svet24

Ljubljanski mestni redarji so lani izpeljali 101.032 ukrepov (14.917 več kot leto prej) in izdali 40.276 plačilnih nalogov (2413 več kot leta 2013). V občinsko blagajno so prispevali dobrih 4,351.863 evrov (največ kajpak iz naslova spisanih glob, in sicer 91 odstotkov). Glede na podatke v letnih poročilih se občinski prihodki iz tega naslova iz leta v leto večajo. Leta 2010 so ljubljanski mestni redarji v občinsko blagajno prispevali skoraj 2 milijona evrov manj kot lani oziroma 2,484.103 evre. Lani so globe v občinski proračun navrgle 3,987.529 evrov oziroma slabih 11.000 evrov na dan.

»Redar L. M., moj nekdanji sodelavec pri Mestnem redarstvu Ljubljana, me je 21. aprila dopoldne presenetil na travniku pred domačo hišo v Vevčah, ko sem ravno pobiral iztrebke družinske psičke, 22 centimetrov visoke in 4 kilograme težke višavske terierke. Ko se mi je približal, sem ga pozdravil, vendar mi ni odzdravil, ampak mi je ukazal, naj mu pokažem dokumente. Ko sem mu pojasnil, da jih imam doma, v hiši, pred katero sva stala, mi spet ni odgovoril, ampak se je obrnil stran. Ker od mene ni ničesar več zahteval in mi ni ničesar odredil, sem vzel psičko v naročje in odšel proti vhodu, ko je zavpil za mano: 'Saj boš dobil po pošti!'«

Tako naš bralec, ki se ne želi izpostavljati z imenom in priimkom, zato ga za namen tega prispevka poimenujmo Janez Novak. Približno 20 minut pozneje je Janez prišel iz hiše in opazil redarja L. M. in njegovega partnerja T. S. stati ob vozišču Vevške ceste. Sedel je v avto in se odpeljal z dvorišča. Zaradi kršitev zakona o pravilih cestnega prometa in zakona o zaščiti živali je kmalu prejel globo v višini 840 evrov in 5 kazenskih točk. Na odločitev je spisal pritožbo oziroma zahtevo za sodno varstvo, saj verjame, da do kršitev sploh ni prišlo, o zahtevi pa še ni odločeno.

Redar L. M. namreč Janezu poleg neuporabe povodca za psa in uporabe brezžične slušalke med vožnjo očita tudi kršitev 9. odstavka 27. člena zakona o pravilih cestnega prometa, ki pravi: »Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne ravna po predpisanem znaku, s katerim ga pooblaščena uradna oseba ustavlja ali ne upošteva njene odredbe o prepovedi nadaljnje vožnje, ali ki ne upošteva svetlobne prometne signalizacije, ki označuje eksperimentalno prometno ureditev. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.«

Svet24

Because they can (Zato ker lahko)

Ob tem Janez pojasnjuje: »Kdor želi z našega dvorišča po najkrajši in najvarnejši poti zapeljati na Vevško cesto in nadaljevati pot v smeri Litijske ceste, kamor sem bil namenjen, mora prevoziti večjo prometno površino pred poslovno stavbo na Papirniškem trgu 17 in jo zapustiti na vzhodnem izvozu. Tako sem napravil tudi sam. Pri tem pa zagotovo nisem storil omenjenega prekrška, saj se mimo redarja L. M., ki je stal na zahodnem izvozu, ki je od vzhodnega oddaljen kakih 100 metrov, sploh nisem peljal!«

Dogajanje so spremljali kolegi fotografi časnika Ekipa, ki so ravno takrat vedrili pred uredništvom na Papirniškem trgu 17. Janez jih je, še preden je sedel v avto in se odpeljal od doma, prosil, ali lahko fotografirajo redarje, ker se je bal, kaj bo dobil po pošti, fotografije pa je zdaj priložil že omenjeni pritožbi.

Janez je prepričan, da se je redar L. M. nanj spravil samo iz objestnosti: »To potrjuje tudi informacija, ki sem jo dobil od soseda, ki je redarja Marolta, ta prav tako prihaja iz okolice Vevč, zato ga pozna, dan prej videl počasi pripeljati po Vevški cesti, medtem ko je partnerju nekaj razlagal in z iztegnjeno roko kazal na mojo hišo. Upravičeno domnevam, da je beseda tekla o meni. Zakaj? Ker me je L. M. ob prenehanju mojega dela v ljubljanskem mestnem redarstvu pospremil z besedami: 'Zdaj si pa moj!' Na moje vprašanje, kako si lahko dovoli takšno grožnjo, pa je odvrnil: 'Ker si lahko!'«

Kralji Betajnove

ljubjlana.si

Janez ob tem poudarja, da niso vsi redarji taki, da pa obstaja nekaj prepotentnih posameznikov. »L. M. na primer sistematično krši pravila. V avto z dizelskim gorivom tanka cenejše kurilno olje, službeno vozilo uporablja v zasebne namene, vozi se nepripet, telefonira med vožnjo. Ker je lakaj vodje mestnega redarstva, ljubljenček Romana Fortune,« pojasnjuje Janez.

In nadaljuje: »Moškemu brez nog je v središču Ljubljane napisal kazen za nasilno beračenje. Pri Metelkovi sva naletela na skupino mladoletnikov, starih kakih 16 let, z vinom, po vsej verjetnosti so kadili tudi travo. In jih je maltretiral za drogo, pa čeprav za to nima nobenega pooblastila, za to so pristojni policisti. Naposled je res poklical policijo, da je mulčke popisala. Po enega od njih je po tem prišla mama in čisto popiz… nad nama, češ če sva prizadeta, da bo zdaj njen sin zaradi litrce in džojnta imel kartoteko.«

Poceni malica za manj nadzora

Nekateri redarji po pripovedovanju Janeza na malici posedajo več ur, saj imajo v izbranih lokalih (imena oziroma naslove hranimo na uredništvu) tudi do 50-odstotni popust, kar pomeni, da na tistem območju delujejo manj intenzivno. »Nekoč mi je ob pripombi, da želim po kosilu na teren, nadrejeni redar L. F. odvrnil, da je to državna služba in da naj grem 'malo srfat' po internetu,« ob tem doda Janez.

Javna skrivnost med ljubljanskimi redarji je po Janezovih besedah tudi ta, da se prijateljem (oziroma prijateljem nadrejenih) kazni ne pišejo. »Bil sem priča telefonskemu pogovoru, kjer je redar L. M. po navodilu nadrejenega M. P., ki takrat sploh ni bil v službi, že izrečeno denarno kazen spremenil v opozorilo,« pojasnjuje Janez.

Če pa nekdo, ki ga ne poznaš, stori prometni prekršek in ga oglobiš, zaradi česar postane nejevoljen, je nenapisano pravilo, tako Janez, da ga sprovociraš še bolj, da mu lahko napišeš še kakšno kršitev zakona o javnem redu in miru. Za kaj takega pa je dovolj že, če redarja preglasno nekam pošlješ ali pa mu med opravljanjem postopka pokažeš sredinec.