Semičan Zemir Begič že sedemnajst let čaka na sodni razplet o konopljinem pivu Mery Jane, ki mu še ni videti konca. Najnovejša sodba ustavnega sodišča pravi, da vrhovno sodišče ni ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo dopolnitve revizije, ki jo je proti pravnomočni zavrnilni sodbi vložil Begičev odvetnik Borut Škerlj.
Ker je vrhovno sodišče kratilo Begičevo ustavno pravico do izjave v postopku, bo moralo ponovno odločati.
ŠEL BO DO KONCA
»Pošta je bila priporočeno oddana zadnji dan določenega roka, vendar pravočasno. Zdaj se sprašujem, komu je bilo v interesu, da nanjo udari štampiljko z napačnim datumom,« se sprašuje Begič, ki je že pred leti moral pokopati svojo perspektivno poslovno idejo o konopljinem pivu in se podati na sodišča.
9,7 milijona evrov bi poleg mesečne rente lahko znašala Begičeva odškodnina, a propadli podjetnik iz Semiča o zneskih ni želel govoriti. Zatrdil je le, da bo šel do konca.
V teh 17 letih je bil ob vse, kar je imel, v nič sta šla podjetje in zakon, vmes se mu je nekajkrat sesul še imunski sistem. Danes nima več česa izgubiti. »Šel bom do konca, tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu bodo izvedeli za moj primer. Pri nas zaupam le še ustavnemu sodišču, od ponovnega sojenja na vrhovnem pa ničesar ne pričakujem.«
NIZ RAZLIČNIH SODB
Begič je leta 1998 na trg pripeljal pivo z izvlečkom hmelja in navadne konoplje, a po obisku zdravstvene inšpektorice je moral proizvodnjo in prodajo piva Mery Jane ustaviti zaradi suma, da vsebuje zdravju škodljive kanaboidne snovi, pijača tudi naj ne bi ustrezala predpisom, ki veljajo za živila v prometu.
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je inšpekcijski organ pri svojem poslovanju ravnal nezakonito in malomarno, zato je odločilo, da so podani vsi elementi za odškodninsko odgovornost države. Na sodbo se je pritožilo državno pravobranilstvo in višje sodišče jo je razveljavilo z obrazložitvijo, da Begiču inšpekcija ni prepovedala prodaje spornega napitka, ker naj bi vseboval kanaboidne komponente, saj takrat test sploh ni bil opravljen, ampak da sporna pijača ni izpolnjevala splošnega pogoja za v tistem obdobju veljavno prodajo živil; torej ni imela opravljenega testa živil pred izročitvijo v promet in ustreznosti v skladu s predpisi o zdravstveni neoporečnosti.
Temu je pozneje pritrdilo tudi vrhovno sodišče, kamor je Begič vložil revizijo, razsodilo je namreč, da ukrep prepovedi pijač ni predstavljal protipravnega ravnanja inšpektorjev in da mu odškodnina ne pripada. Begiču v prid je večkrat razsodilo upravno sodišče, inšpekcija je po šestih letih ustavila postopek, ustavil se je tudi postopek o prekršku zoper njegovo družbo Izbor.
Vrhovno sodišče bo ponovno odločalo o reviziji in odškodnini. Begič o številkah sicer ni želel govoriti, a v vseh teh letih se je večkrat pojavil podatek, da gre za okoli 9,7 milijona evrov odškodnine in mesečno rento v višini skoraj 63.430 evrov.
VNAPREJ ODLOČENO
Ko sogovornik danes pogleda na dogajanje okoli svojega piva, ki ga je trg zelo dobro sprejel, saj ga ni mogel proizvesti toliko, kot bi ga lahko prodal, se ne more otresti občutka, da je inšpekcija njegovo pivovarno obiskala z namenom, da jo zapre. »Inšpektorici sem tedaj izročil vse potrebne dokumente, a je ni zanimalo prav nič, vmes je še telefonirala. To so bili časi, ko se je ljudi, ki so razmišljali tako kot jaz, moralo uničiti.«
Nič mu ni pomagalo, da je za svoje pivo uvažal eterično olje industrijske konoplje iz Švice in Avstrije, zanjo je imel carinsko deklaracijo, plačal je šest analiz, v eni od njih so našli zgolj 0,0001 spornega THC in še to zgolj zaradi zaokroževanja. Ko gleda po trgu danes, je zgrožen, pa se predpisi niso prav nič spremenili. Kupiti je mogoče čokolado s konopljo, ta je dostopna tudi otrokom, njegovo pivo, ki je bilo namenjeno odraslim, pa so prepovedali.
V PODJETJE VLOŽIL VES DENAR
»Ko sem odpiral proizvodnjo, so me vsi spodbujali, lahko sem najemal kredite in se širil, a ko je bil za mano največji investicijski ciklus, je bilo vsega konec. V podjetje sem vložil skoraj dva milijona trdo prigaranega denarja, ki sem ga zaslužil v Libiji in na Hrvaškem, kjer sem prej delal. Na začetku sem še verjel, da bom po kakšnem letu birokratskih zapletov lahko spet delal, takrat bi se še lahko pobral, pa ni bilo tako. Lahko pa povem, da ko sem zapiral podjetje, to ni imelo niti centa dolga.« Begičeva pivovarna in lokal sta bila prodana, ko ni več mogel plačevati kreditov.
Če se Begiču ne bi zgodilo, kar se je, bi bil danes verjetno eden večjih semiških podjetnikov, imel je veliko možnosti za širitev, kajti njegova mesečna proizvodnja piva (lahko je napolnil 90.000 stekleničk po 0,33 litra) je hitro pošla. Pivo se je dobro prijelo v njegovem lokalu, ki je bil naokoli znan pod imenom Džamija, veliko posla je imel v Avstriji, na Hrvaškem, nameraval se je širiti še na druge lokacije po Sloveniji.
ZELENO PIVO Z BELO PENO
Ravno v tistem času je začel patentirati zeleno pivo z belo peno. »Moje pivo je bilo atraktivno, nekaj novega na tržišču, lahko bi uspel, lahko bi zaposlil še 10 ali 20 ljudi, vendar mi država tega ni omogočila. Kmalu po tistem, ko so zaprli mojo pivovarno, je konopljino pivo za mojega kupca v Avstriji začela proizvajati pivovarna Laško.«
17 let traja sodna bitka Begiča, ki želi dokazati, da so mu neupravičeno uničili posel.
Da je bilo konec 90. let prejšnjega stoletja vse, kar je bilo povezano s konopljo, obsojeno na težave, govori tudi dejstvo, da so imeli šoferji, ki so prevažali mery jane, nemalo nevšečnosti. »Enega voznika kombija, ki je pivo peljal na Hrvaško, so po tistem, ko so videli, kaj vozi, aretirali na meji. Prišli so specialci, čez dan ali dva pa so ga seveda spustili,« še pove Begič.
POČASI SE LE SPREMINJA
Šele konec maja je v Sloveniji začel veljati pravilnik, ki dovoljuje uporabo industrijske konoplje v prehranske namene. Pri nas je sajenje te rastline v porastu, lani je kmetijsko ministrstvo dobilo 430 prošenj, s katerimi so pridelovalci zaprosili za dovoljenja za gojenje industrijske konoplje, letos pa 550. Industrijska konoplja pri nas pokriva že več kot 600 hektarjev kmetijskih površin. A to je za semiškega podjetnika bolj slaba tolažba.
