»Čas je, da kršilci človekovih pravic odgovarjajo,« je Janša kratko in jedrnato pokomentiral odločitev sodnice Tanje Lombar Jenko, da primer Patria zastara. A postavlja se vprašanje, kdo bo v resnici odgovarjal za na tisoče evrov zapravljenega davkoplačevalskega denarja, ki na koncu ni pripeljalo do odgovorov, kdo je pil in kdo plačal, če sploh je kdo pil. Gre za eno največjih sramot slovenskega sodstva, s katero se je le še enkrat potrdilo, da je sodna oblast pri nas na dnu. Najbolj žalostno je, da smo stroške za sodno farso plačali davkoplačevalci, še več, da bomo najverjetneje plačali tudi odškodnine vsem obtoženim v zadevi Patria, ki glede na medijsko odmevnost in po njihovem povzročeno škodo prav gotovo ne bodo nizke.
PLAČILA ZA PRAZNO SLAMO
Ali so nekdanji obtoženi v zadevi Patria sploh upravičeni do odškodnin glede na to, da je proces zastaral? Najverjetneje so. Sicer pa bo, če se na odločitev sodnice o zastaranju ne bo pritožil nihče, o tem odločalo sodišče. Toda podlaga za to je jasno zapisana v 26. členu Ustave RS in v 148. členu obligacijskega zakonika. Ustava pravi: »Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa … s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Oškodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil.« V tem primeru bodo visoke odškodnine plačane iz naših žepov. Ne samo da bomo plačali za sodne stroške, ki niso obrodili nikakršnih sadov in so nas na leto stali okoli 13 tisoč evrov, plačali bomo še odškodnino, ki bi v primeru Janeza Janše, tako se omenja v pravnih krogih, lahko segala tudi do pol milijona evrov.
Ustava Republike Slovenije: »Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa …«
ODGOVORNOST SODNIKOV
Lahko pa bi odškodnino plačali celo sodniki, ki so zadevo pripeljali do ničelne točke. A to le če bi se izkazalo, da je bila škoda, ki so jo utrpeli nekdanji obtoženi, povzročena namerno ali iz malomarnosti. 3. odstavek 148. člena obligacijskega zakonika namreč jasno pravi: »Če za posamezni primer zakon ne določa kaj drugega, ima pravna oseba pravico zahtevati povrnitev plačanega zneska od tistega, ki je škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti.« No, seveda pa je takšen razplet skoraj zagotovo znanstvena fantastika. Podobnega žanra so tudi želje Odbora 2014, ki je ves čas pred sodiščem protestiral in opozarjal na nepravično sodstvo. Zahtevali so namreč »odstop vseh tožilcev in sodnikov, kršiteljev človekovih pravic«, so zapisali na twitterju.
MINISTER VRAČA UDAREC
Po zapisanem je Odbor 2014 dobil vrnjeno porcijo od vrhovnega sodišča. Tudi za v prihodnje so najavili, da bodo protestirali pred vhodom v palačo vrhovnega sodišča, a so dobili odgovor, da je zemljišče pred sodiščem v lasti RS, ki ga je dalo v upravljanje ministrstvu za pravosodje. V naslednjem odstavku pa sledi prepoved: »Ministrstvo za pravosodje ne soglaša z uporabo zemljišča pred vhodom v stavbo na Tavčarjevi ulici 9 …« Janša pa je na twitterju zadevo pokomentiral z besedami: »Kršilcu človekovih pravic Goranu Klemenčiču se je dokončno utrgalo.«
