"Siriji orožje in vojaško opremo dobavljamo že dalj časa. To počnemo v skladu z obstoječimi pogodbami in mednarodnim pravom," je po poročanju tujih tiskovnih agencij danes poudarila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.
Dodala je, da so v Siriji trenutno ruski vojaški strokovnjaki, ki Sircem pomagajo obvladati rusko opremo. "Ne razumemo protiruske histerije v zvezi s tem," je še poudarila Zaharova. Povedala je tudi, da Rusija razmišlja o morebitni krepitvi boja proti skrajnim organizacijam, ki režimu v Damasku odvzemajo ozemlje. A vsa tovrstna razmišljanja bodo v skladu z mednarodnim pravom in rusko zakonodajo, je izpostavila.
Časnik New York Times je v soboto poročal, da je Rusija v regijo Latakija na severozahodu Sirije, ki je pod nadzorom Asadovega režima, poslala vojaško predhodnico in montažne objekte za več sto ljudi ter premični letalski kontrolni stolp.
Zaradi teh informacij je ameriški državni sekretar John Kerry stopil v stik z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom in mu izrazil bojazen, da bi lahko krepitev ruske vojaške navzočnosti vodila v stopnjevanje konflikta v Siriji, ki jo že od leta 2011 razjeda državljanska vojna.
V napetosti so se ujele tudi nekatere evropske države. ZDA je Bolgarijo in Grčijo zaprosila, naj ruskim letalom na poti v Sirijo ne dovolijo preletov čez svoje ozemlje. Sofija je v torek na prepoved pristala, danes pa sporočila, da bo ruskim letalom dovolila prelete, če jim bodo ruske oblasti omogočile pregled tovora, na kar se v Moskvi še niso odzvali.
Moskva je že v torek zahtevala tako odgovor Bolgarije kot Grčije, danes pa sporočila, da so ji Atene dovolile prelete za dobavo pomoči Siriji, dovoljenje za prelete pa je dobila tudi od Irana.
Rusija se je leta 2012 zaradi letov v Sirijo v podobnem sporu znašla s Turčijo. Turška vojaška letala so takrat zahtevala pristanek ruskega civilnega letala, ki so ga nato zaradi sumov, da prevaža vojaško opremo, pregledali.
Moskva je ena glavnih zaveznic Asadovega režima, v zadnjih tednih, po sklenitvi dogovora o iranskem jedrskem programu, pa krepi vlogo posrednika v konfliktu. Zadnje napetosti med ZDA in Rusijo sledijo kratkemu obdobju sodelovanja v avgustu, ko je Kerry podprl prizadevanja Lavrova za politično rešitev sirske krize.
Rusija v teh prizadevanjih poudarja, da mora Asad sodelovati v politični tranziciji, kar večina sirske opozicije v izgnanstvu, ki ima podporo ZDA, zavrača. Sicer pa želi Moskva tudi prispevati v boju proti skrajni Islamski državi, ki jih je v zadnjem letu dni uspelo zasesti obsežna ozemlja v Siriji in Iraku.
Ruski spletni portal Sputnik ocenjuje, da gre zadnja poročila o domnevni krepitvi ruske vojaške navzočnosti v Siriji in napetosti, ki so jih sprožila, pripisati izboljševanju odnosov med Rusijo in Savdsko Arabijo, šlo pa naj bi tudi za poskuse, da se Rusiji naprti krivda za begunsko krizo v Evropi.
