Slovenija

Novogoričanka Katarina: Če ne bi delala na črno, bi bili njeni otroci lačni

Polona Krušec
7. 9. 2015, 06.51
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Črni trg Naša sogovornica je »šušmarka«. Da bi preživela družino, dela na črno in doma ureja frizure in nohte. Stranke izbira »na zaupanje« in jih posebej ne seznanja s tem, da za dejavnost, ki jo opravlja, nima nikakršnih dovoljenj. Zaveda se sicer, da so kazni za tiste, ki kršijo zakon, zelo visoke.

P.K.
Fursovi inšpektorji so stalno na preži
Država nadzor izvaja z inšpektorji, teh je več kot 400. Na delu so vsak dan. Pri poslanstvu odkrivanja tovrstnih nepravilnosti jim lahko pomaga vsak državljan – s prijavo sumljivega poslovanja; sploh v primeru neizdaje računa ali zaznave, da posameznik dela brez dovoljenj, ali če zazna nedovoljeno oglaševanje posameznikov.

Novogoričanka Katarina P. je stara 32 let in delo na domu opravlja brez ustrezne dokumentacije. »Po poklicu sem ekonomistka, a sem brez stalne zaposlitve. Preživeti nekako moram, imam družino, zato sem se odločila, da bom delala na črno.«

Pojasni, da ima na voljo malo možnosti; najbolj idealna bi bila, da bi našla zaposlitev; če bi to imela, bi lahko registrirala popoldansko dejavnost, s katero bi lahko še nekaj zaslužila, v tem primeru bi bile tudi dajatve državi iz naslova dopolnilne dejavnosti nižje – okoli 60 evrov. Druga možnost je, da ustanovi samostojno podjetje, vendar to ne pride v poštev, saj kot razmišlja na glas, si več kot 300 evrov mesečnih stroškov iz naslova prispevkov za samostojne podjetnike ne bi mogla privoščiti. Pojasni, da običajno na mesec z delom na črno ne zasluži več kot 500 evrov. »No, obstaja še ena možnost,« nadaljuje in pove, da bi lahko tudi ždela doma in se smilila sama sebi ter pustila družino stradati.

Stranke na zaupanje

Sogovornica ima na svojem domu prostor, kjer opravlja manikure, pedikure in frizira. Njene stranke so večinoma prijatelji, sorodniki in znanci, v zadnjem času pa se je njen krog odjemalcev storitev razširil. »Ker nočem težav, izbiram stranke, ki jim zaupam oziroma ki jih k meni napoti, priporoči skupni znanec. Do zdaj še nisem imela težav s prijavo na Fursu,« pojasni.

Več nas je takih

Doda, da je na Goriškem precej tako imenovanih šušmarjev. Predvsem so, kot opaža, to kakšni avtomehaniki, kozmetičarke in frizerke. »Vsem nam je skupno eno; čeprav se zavedamo, da to ni prav in da državna blagajna nima nič od nas, moramo preživeti. Tristo evrov, ki bi se morali izteči v blagajno države, dam za hrano. Stanje v Sloveniji me je prisililo k temu, da razmišljam o tem, ali bi morala biti ponižna državljanka, ki bo odvajala v državni mošnjiček, otroci pa bi bili medtem lačni,« o situaciji, v kateri se je znašla, pravi mlada mamica.

STA

Hrana ali davek

»V tem primeru ne morem biti zgledna državljanka.« Pravi, da jo mož opozarja, da je to početje nevarno, vendar takrat, ko iz trgovine prinese hrano, utihne. »Upam le, da bom kmalu našla zaposlitev in da bom to, kar delam iz obupa, lahko, neponosna, pospravila v preteklost,« zaključi svoje misli.

Tiste državljane, ki delajo na črno, »preganja« Finančni urad Republike Slovenije (Furs). Od lani so se kazni za tako početje precej zvišale, saj je v zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno prišlo do sprememb, z namenom, da se izboljša stanje na »črnem trgu«.

O kaznih

Visoke globe naj bi odvračale od tega početja. Sicer sta oba, tako država kot šušmar, na slabšem, državna blagajna je zaradi neodvajanja prizadeta, posameznik, ki izvaja delo na črno, pa nima nikakršnih socialnih pravic, poleg tega ga zaradi takega početja lahko doletijo visoke kazni.

Globe so se najbolj zvišale za šušmarje – fizične osebe, ki niso registrirane in delo opravljajo brez dovoljenj. Pred spremembami v zakonu so bili prekrškarji oglobljeni z od okoli 200 do 2000 evrov, danes pa vam lahko inšpektor naloži kazen med 1000 in 7000 evrov. S tem, da niso oglobljeni samo izvajalci dela, ampak tudi njihove stranke. Tudi te lahko kaznujejo s kaznijo, ki znaša nekaj tisoč evrov. V primeru hujših kršitev, kot pravi zakon, je predviden odvzem premoženjske koristi. Za prekršek, storjen iz koristoljubnosti, ali v primeru pridobljene protipravne premoženjske koristi, višje od 5000 evrov, bo zagrožena globa trikrat višja od predpisane.

Inšpektorji na delu

Furs je lani v okviru aktivnosti za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno ter nedovoljenega oglaševanja opravil skoraj 5000 postopkov nadzora in izrekel za dobrih 280.000 evrov glob. Največ kršitev je bilo v dejavnosti prometa in skladiščenja, v gradbeništvu in gostinstvu.